Vseh šest omenjenih zakonov po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava predstavlja del drugega svežnja ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki vsebuje 16 zakonov s 75 ukrepi in 10 javnimi razpisi.

Jeseni bo vlada obravnavala insolvenčni zakon

Nekaj zakonov iz omenjenega svežnja je že v parlamentarni proceduri, pet zakonov, ki so trenutno v medresorskem usklajevanju, pa bo vlada obravnavala na prihodnji seji vlade, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Žerjav. Vlada bo medtem jeseni obravnavala insolvenčni zakon.

"Po proceduri, ki je načrtovana, bo vseh 16 zakonov v obravnavi na naslednji seji DZ, kot smo obljubili," je zatrdil Žerjav.

Predlog novele zakona o graditvi objektov uvaja rešitve v smeri razbremenitve vseh ravni odločanja v postopkih dovoljenja gradenj. Zakon odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev - odločitev o tem je prepuščena projektantu. Krajšajo se roki za izdajo soglasij in uveljavlja se načelo, da specialni predpisi teh rokov ne morejo urejati drugače. Ukinja se možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru izdaje soglasja po preteku roka.

Gradbena dovoljenja

Določajo se pravila glede sodelovanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z namenom pospešitve postopkov - ustna obravnava ni več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja, vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb, če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s katero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči.

Spremembe zakona med drugim tudi omogočajo gradnjo stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se uporabijo energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena. Olajšuje se tudi energetska prenova stavb in uvaja pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva.

Administrativne ovire se odpravljajo tudi z novelo zakona o prostorskem načrtovanju. Ta med drugim predvideva racionalizacijo postopkov priprave ter spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih načrtov in z njo povezane posamezne sistemske rešitve, ki bodo občinam pomagale pri pripravi splošnih prostorskih aktov občine in umeščanju konkretnih, za občino razvojno pomembnejših posegov in prostorskih ureditev v prostor s podrobnejšimi prostorskimi akti.

Umeščanje prostorskih ureditev, varstvo okolja ...

Novela zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor cilja na dodatno optimizacijo že uveljavljenega postopka umeščanja. Učinki zakona bodo vidni na povečanju odgovornosti investitorja za pripravo državnega prostorskega načrta, ki je eden od ključnih akterjev.

Novela zakona o varstvu okolja podaljšuje veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let. Spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 - 2012. O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega sporazuma in EU. Del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.

Predlagane spremembe zakona o vodah ciljajo na ureditev najbolj perečih vprašanj na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic in uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Med drugim se bodo poenostavili tudi postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo.

"Paket je pomemben, vemo pa, da to ni vse, kar mora vlada storiti"

Novela zakona o kmetijstvu cilja predvsem na odpravo administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa na povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanje namenske porabe sredstev. Predlog zakona je povezan z veljavnim proračunom, ki zmanjšuje sredstva za izvajanje ukrepov.

S predlogom zakona se med drugim določa obveznost upravičencev, da za vsa plačila ukrepov kmetijske politike uporabljajo samo en transakcijski račun; določa pristojnost prvostopnega organa, da z odločbo odvzame upravičenja ali odloči o vračilu sredstev za ukrepe kmetijske politike; podaljšuje sedanji rok s šestih mesecev na eno leto, v katerem lahko Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja stranki odločbo odpravi ter izda novo odločbo; predpisuje, da rok izdaje nove odločbe šteje od datuma na odločbi; omogoča obročno odplačevanje dolga upravičencev; skrajšuje obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti ter znižuje sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev.

Sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva je skupaj težak 377 milijonov evrov, od tega je 148 milijonov evrov subvencij, 50 milijonov evrov garancij, 179 milijonov evrov pa je namenjenih za javne investicije.

Po ocenah vlade sveženj ukrepov pomeni administrativno razbremenitev za gospodarstvo v višini med 400 in 500 milijoni evrov. "Paket ukrepov je pomemben, se pa zavedamo, da to ni vse, kar mora vlada storiti," je dejal Žerjav in za jesen, torej po počitnicah, napovedal tretji sveženj ukrepov.