Predsednika države volijo v vseh parlamentarnih demokracijah. Veči noma ga volijo v parlamentih, ne posredno pa samo tam, kjer ima v svojih rokah tudi pomembne vzvode oblasti. Na primer v Franciji. Pri nas predsednik zgolj predstavlja državo in igra vlogo vrhovnega poveljnika vojske. Od osmih v ustavi zapisanih se je za omembe vredno doslej iz kazala le pristojnost, da lahko zavrne imenovanje veleposlanikov, ki jih predlaga vlada. Neposredne volitve predsednika so s tega stališča precej nesmotrne, saj stanejo davkoplače valce 4 do 5 milijonov evrov in še približno 15 milijonov za stroške pe tletnega delovanja predsednikovega urada. Vse to pomnoženo s štiri, kolikor predsednikov smo imeli do slej (Milan Kučan je prvič dobil 64 in drugič 56 odstotkov glasov, Janez Drnovšek tudi 56 in Danilo Türk pred petimi leti 68 odstotkov glasov), je kakšnih 80 milijonov evrov.
Več si lahko preberete v jutrišnji tiskani izdaji Dnevnika.
