Ko je to v zadnjih treh letih upadlo za 60 odstotkov, ko se je vrednost opravljenih gradbenih del od leta 2008 do lani znižala s 3,55 na 1,73 milijarde evrov, je politika gradbeni panogi obrnila hrbet.
Včeraj je v stečaju končalo Primorje, v prisilni poravnavi pa še Kraški zidar. Po tem ko je brez gradbincev pred leti ostala Štajerska, ko je padel prvi v državi SCT in po pričevanjih majhnih gradbenih podjetij najbolj umazan med gradbinci, velenjski Vegrad, finančno izčrpani GPG, bo po drugem valu brez gradbenih podjetij očitno ostala še Primorska. Trenutne razmere v gradbeništvu je Jože Renar z GZS označil za "najbolj brutalne po drugi svetovni vojni".
Primorska ob skoraj 700 delovnih mest, še 300 ogroženih
Po besedah izvršne direktorice GZS Alenke Avberšek je zadnja tri leta v stečajih ostalo pet milijard evrov. Zdaj se tem pridružujeta še ajdovsko Primorje v stečaju in (za zdaj) v prisilno poravnavo poslan Kraški zidar.
Delavci Primorja že dlje časa nimajo kaj delati, a včeraj, ko je novogoriška okrožna sodnica dala zeleno luč za stečaj gradbinca, je tudi dejansko brez dela ostalo 651 zaposlenih. Ajdovščini, ki se je še pred nedavnim ponašala z enim največjih gradbincev v državi, se je s tem sesulo gospodarstvo. Brezposelnost naj bi zrasla na 22 odstotkov. Med odpuščenimi delavci 303 prihajajo iz ajdovske občine, 280 jih je starejših od 55 let, 75 jih je invalidov.
Po grobih ocenah je v zadnjem času s Primorjem sodelovalo več kot 1500 slovenskih podjetij in obrtnikov, od tega skoraj tretjina s Primorske. Njihovo upanje je stečajni upravitelj Rudolf Hramec, ki je včeraj že prišel v Primorje. Lahkega dela ne bo imel. Primorje po zadnjih znanih podatkih bankam dolguje 95 milijonov evrov, dobaviteljem in poslovnim partnerjem pa še 61 milijonov evrov.
Kraški zidar, ki zaposluje nekaj več kot 300 ljudi, je medtem eden redkih gradbincev, ki se je znašel "zgolj" v prisilni poravnavi. Gradbinec je prezadolžen, ima za 82,5 milijona evrov neporavnanih obveznosti ter 34,5 milijona evrov terjatev iz naslova poroštev in garancij. Povedano drugače; več kot bi v primeru stečaja stečajni upravitelj lahko iztržil s prodajo celotnega premoženja Kraškega zidarja. Navadnim upnikom, ki jim dolguje 61 milijonov evrov, ponuja, da bi jim v naslednjih štirih letih povrnil polovico dolga, za drugo polovico jih prosi odpuščanja. Dolg bodo znova odpuščali večinoma dobavitelji in podizvajalci.
Tudi v območni obrtno-podjetniški zbornici v Ajdovščini ocenjujejo, da je Vipavska dolina trenutno v najtežjih razmerah v zadnjega pol stoletja. Primorje je samo v Ajdovščini in Vipavi ostalo dolžno 150 podjetnikom več kot dva milijona evrov: gradbincem, gostincem, čistilkam, trgovcem, papirnicam .... "Stečaj bo skoraj gotovo imel za posledico tudi stečaj katerega izmed naših članov in posledično še višjo brezposelnost," pravijo v zbornici in opozarjajo, da brezposelni zgolj s 60-odstotnim nadomestilom plače ne bodo veliki potrošniki, kar bo zadalo še dodaten udarec že tako izčrpanemu lokalnemu gospodarstvu.
"Podizvajalci imamo tudi zaposlene"
"Ko gre podjetje v stečaj, vsi govorijo o tem, koliko zaposlenih bo ostalo brez dela, o podizvajalcih pa nič. A podizvajalci pa nimamo delavcev?" je na včerajšnji ustanovni seji interesnega združenja podizvajalcev poudaril njen predsednik Janez Ajlec, lastnik in direktor podjetja AJM.
Vprašanje je, ali bo novoustanovljenemu združenju uspelo vlado prepričati, da se bo gradbeništvo kmalu "povsem sesulo", kot je dejal Branko Selak, predsednik upravnega odbora zbornice za gradbeništvo in solastnik družbe Marmor Hotavlje. Odločnejšega delovanja si želi tudi Igor Velikonja iz podjetja Barjon Gradnje. "Pred dvema letoma in pol smo se pogovarjali isto in nič nam ni uspelo doseči. Besede so eno, kaj lahko naredimo, je pa drugo," je bil kritičen Velikonja. Naslikal je realnost malih gradbincev, podizvajalcev, ko je spregovoril o samomorih kolegov, ki so za sabo pustili mlade družine. "Nič se nismo naučili. Gledamo, kot da se nič ne dogaja, "gospod iz Primorja (Dušan Černigoj op.p.) pa se sprehaja v kravati".
Da podizvajalci, ki zaman čakajo na plačilo za pošteno opravljeno delo, niso vladna prioriteta, so pokazali primeri gradnje ljubljanske opere, Dunajskih kristalov, grajenih po naročilu uslužbencev ministrstva za zdravje, ne pa tudi plačanih, gradnje stanovanjskega naselja Brdo za stanovanjski sklad, ki sta ga gradila GPG in celjski Nivo. Gradnja soseske Brdo predstavlja po besedah Avberškove sinonim za zlorabo instituta najnižje cene, z zavedanjem, da podizvajalci za takšno ceno ne morejo biti poplačani. Vse spremembe zakonodaje doslej podizvajalcem niso prinesle nobene zaščite, pred časom ustanovljena medresorska skupina ni prinesla nobenih rezultatov. Novo združenje naj bi si prizadevalo za reševanje sporov za nazaj, reformo javnega naročanja in dejstvo je, da bo treba rešitev za gradbeni sektor najti čim prej.
A malo verjetno je, da bi lahko gradbeništvo, ki še vedno zaposluje več kot 60.000 ljudi, ohranili zgolj z zakonskimi spremembami. Država je izdatke za investicije že lani znižala skoraj za petino, denarja ni več niti za obnovo cest, poleg tega naročniki javnega sektorja odpovedujejo že podpisane pogodbe. Ob tem velja poudariti, da so javni naročniki daleč od zglednih poslovnih partnerjev. Franci Kodela iz GZS namreč pojasnjuje, da so vsi podizvajalci, ki so se obrnili po pomoč na GZS, nasedli prav na državnih projektih. "Vsaj pri nas se ni pojavil nihče, ki bi se mu to zgodilo v zasebnem projektu," je dejal in kot primer omenil poplačilo podjetja Almont pri gradnji palače v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC, "pa čeprav je bil glavni izvajalec GPG".
Zaskrbljeni tudi v cestnem gospodarstvu
Včeraj so se v Celju v podporo delavcem družbe CM Celje ter hčerinske družbe Lid zbrali vsi predsedniki sindikatov Cestnega gospodarstva Slovenije, ki so zaskrbljeni ob dejstvu, da želijo banke potopiti še eno nekoč uspešno podjetje. Še najbolj pa so trenutno v skrbeh zaposleni v družbi Lid, ki se ukvarja s kadrovskim inženiringom in ta čas še zaposluje okoli 160 ljudi, ki pa že leto dni nimajo plačanih prispevkov. "Ta agonija se je prvič izpostavila v primeru Steklarske nove, pa se iz tega, kot kaže, nismo naučili nič. In zame je to ena največjih kraj, ki jih doživljam v življenju. Ne morem razumeti, da na plačilnem listu črno na belem piše, da so prispevki odtegnjeni, čeprav dejansko sploh niso odvedeni, država pa vse to tolerira kljub prepovedi ustavnega sodišča decembra lani," pravi predsednik Sindikata delavcev v Skupini CM Celje in predsednik Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije Anton Turk. Zato so delavci podjetja Lid za torek tudi napovedali stavko.
"Novi dogovor med bankami upnicami in upravo je smrt za podjetje, saj ravnanje bank ogroža še druga cestna podjetja po državi. Letos so delavci v skupini CM Celje sami dokapitalizirali podjetje v višini milijon evrov. Denar so sicer že dobili nazaj, a obresti so šle neznano kam," pravi Turk. Tudi zaradi tega in sumljivih poslov prejšnje uprave so zahtevali revizijo podjetja za minulih šest let. Ker je maja ponovno zmanjkalo denarja, so bili delavci pripravljeni na zamik plačila dela plač. Minuli petek so denar le prejeli.
Z zaskrbljenostjo spremljajo razmere tudi v konfederaciji sindikatov Pergam. "Slovensko cestno omrežje je zanič in če bodo naslednjih 10 let vsi popravljali le ceste in mostove, bi imeli dovolj dela in bi vsa ta podjetja lahko preživela," poudarja predsednik Janez Posedi. "Glede na to, kakšno infrastrukturo imamo, imam velikokrat občutek, da nekdo cestno gospodarstvo namenoma uničuje," je še dejal Turk. Kako se bosta odvijali skupščini v družbi CM Celje, napovedani za 27. junij, še ni znano. A Turk veliko upanja nima, saj je na enem od srečanj med banko in upravo ugotovil, da banke resnega namena, da bi rešile to in podobna podjetja, nimajo. "Možnosti za rešitev so le tri, in sicer bodisi dokapitalizacija in iskanje domačega ali tujega strateškega partnerja, bančni kredit ali dokapitalizacija družbe Voc - Vzdrževanje in obnova cest. Podpiramo katero koli od teh opcij, tudi dokapitalizacijo tujih multinacionalk, samo da bi ohranili čim več delovnih mest," še dodaja Turk.
