Ustavni sodniki so sklep sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti, proti sta glasovali Etelka Korpič - Horvat in Jadranka Sovdat, so sporočili z ustavnega sodišča.
Zmotil jih je 188. člen zakona za uravnoteženje javnih financ
Kot so pojasnili v obrazložitvi sklepa, za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče lahko namreč zadrži izvršitev predpisa v primeru, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
Predlagatelje ustavne presoje je med drugim zmotil 188. člen zakona za uravnoteženje javnih financ, ki za javne uslužbence ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Zahtevo za presojo ustavnosti tega člena so vložili varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat policistov Slovenije.
Diskriminacija glede na spol in starost, avtonomijo univerze in načelo zaupanja v pravo
Prehodno določbo v 246. členu, ki določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi za tiste, ki so pogoje za upokojitev izpolnili pred uveljavitvijo zakona, pa poleg že omenjenih institucij izpodbija tudi Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV.
Kot je pojasnila Čebašek-Travnikova, se je za vložitev zahteve odločila na podlagi pobude rektorja Univerze v Ljubljani Stanislava Pejovnika, ki je opozoril na diskriminacijo glede na spol in starost, avtonomijo univerze in načelo zaupanja v pravo.
Zakon za uravnoteženje javnih financ sicer dopušča, da se delodajalec in javni uslužbenec kljub izpolnjevanju upokojitvenih pogojev lahko dogovorita tudi o nadaljevanju delovnega razmerja, če gre za zagotovitev nemotenega delovnega procesa. Predstojnikom pa za odločitev pušča dvomesečni rok.
Vprašanje enakosti pred zakonom
ZSSS in Sindikat državnih organov Slovenije zahtevata tudi ustavno presojo določb o varovani plači, kot jih določa 116. člen zakona za uravnoteženje javnih financ. V ZSSS namreč poudarjajo, da se bo prejemnikom varovane plače plačilo dejansko znižalo bistveno več, kot se bo plača znižala ostalim javnim uslužbencem, zato se postavlja vprašanje enakosti pred zakonom.
Poleg tega pa se po mnenju ZSSS pojavlja vprašanje enakosti pred zakonom tudi pri vprašanju izplačila regresa, kot ga določata 176. in 248. člen zakona. Nekateri uslužbenci so namreč prejeli regres v višini, kot je bila določena pred sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, drugi pa bodo v skladu z zakonom prejeli nižji regres.
