Odločbo o imenovanju višjega državnega tožilca Škrleca na položaj generalnega direktorja tožilstva je izdal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, pri katerem je bil Škrlec prej državni sekretar.

Sedanja vlada pa je na seji pred slabim mesecem dni sklenila odpraviti odločbo o Škrlečevem imenovanju. Po njihovem pojasnilu se odločba o razveljavitvi izdaja po nadzorstveni pravici, in sicer zaradi nepravilnosti pri uporabi določb novele zakona o državnem tožilstvu. Kot menijo na vladi, organ prve stopnje ni uporabil oziroma je nepravilno uporabil določbe omenjenega zakona.

Škrlec je v nadzorstveno pravice vlade podvomil že takrat, to pa je navedel tudi v sredo vloženi tožbi. Odločba ima po njegovem "trdnem prepričanju" več pomembnih pomanjkljivosti. Vlada sploh nima pristojnosti za izdajo take odločbe, je dejal Škrlec. Kot pravi, je bilo o zadevi namreč pravnomočno odločeno in vlada nima nadzorstvene pravice nad ministrstvom oziroma ministrom, ko postavlja generalnega direktorja tožilstva.

Škrlec: To ni v pristojnosti vlade

Tako pravico ima kvečjemu sodišče ali pa morebiti državni zbor, gotovo pa ne vlada, je menil Škrlec. Obenem Škrlec ocenjuje, da je tudi sama odločba v nasprotju z zakonom. Pa tudi če bi vlada imela pristojnosti po nadzorstveni pravici imenovanje razveljaviti, za razveljavitev ni nobenih zakonskih razlogov, je prepričan Škrlec.

Sam pravi, da pri njegovem imenovanju ni šlo za hujšo kršitev materialne zakonodaje, kot svojo odločitev utemeljuje vlada. Imenovanje je bilo namreč v skladu z zakonom, je povedal Škrlec, po njegovih besedah pa vlada sedaj ponuja neko drugo razlago zakona.

Ker je akt, ki ga je vlada izdala, upravni, je Škrlec tožbo vložil na upravno sodišče. Sodišče posebnega roka za odločanje nima, je pa Škrlec predlagal prednostno obravnavo zadeve.

Barbara Brezigar: Gre za skrb za zakonito delovanje in ne za poseg v tožilstvo

Zadeva je po eni strani vsebinsko pomembna, saj da gre za poseg v samostojni državni organ, ki je del pravosodja, "in je to sporno že z vidika delitve oblasti, vlada pa je arbitrarno posegla v kadrovsko strukturo vrhovnega državnega tožilstva", je ocenil Škrlec. Po drugi strani pa je zadeva medijsko odmevna, z objavo v medijih pa je bila Škrlecu, kot pravi sam, povzročena tudi precejšnja škoda.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar je že ob odpravi imenovanja poudarila, da gre za skrb za zakonito delovanje in ne za poseg v tožilstvo. Kot je pojasnila, je generalni direktor lahko izbran na podlagi poziva državnim tožilcem za prijavo ali pa na podlagi javnega natečaja. V omenjenem primeru pa nič od tega niso izvedli, s čimer je bil kršen zakon, drugim kandidatom pa onemogočeno kandidiranje, je menila Brezigarjeva in dodala, da je bila vlada zato po zakonu dolžna takšno odločbo razveljaviti.