Vlada ukrepe "forsira", sindikati jim očitajo, da "divjajo"

Kot je takoj po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) novinarjem pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, vlada ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), dokler ni bilo rebalansa državnega proračuna, ni mogla vzpostaviti, zdaj, ko jih lahko, pa jih "forsira", saj si želi, "da čim prej stopijo v veljavo in dosežejo določene učinke na trgu dela".

Po Vizjakovih besedah so bili zato danes deležni očitkov sindikatov, da "divjajo" in da pri oblikovanju teh ukrepov niso sodelovali s socialnimi partnerji. "Če želimo zdaj začeti sodelovati, se bomo kaj dogovorili ravno do jeseni, v tem primeru pa se pojavi smiselnost teh ukrepov za letos," je poudaril in dodal, da so odprti za sodelovanje pri oblikovanju ukrepov APZ v prihodnjem letu.

Zorko dokument ocenil kot pavšalen

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je na novinarski konferenci po seji ESS dokument, ki prerazporeja sredstva za ukrepe APZ, ocenil kot pavšalen. Kot je dejal, ne podaja konkretne vsebine ukrepov in tako ne rešuje strukturne brezposelnosti, ki v Sloveniji predstavlja vedno večji problem.

Pri tem ga posebej skrbi, ker letos ne bo izvajanja dveh ukrepov - nadomeščanja na delovnem mestu in delitve delovnega mesta -, ki bi lahko z drugimi spodbudami pripomogla k zmanjšanju števila brezposelnosti med mladimi.

Generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta medtem veseli, da se sredstva preusmerjajo na ukrepe za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja. Pri tem je spomnil, da je lani sredstev za subvencije za samozaposlitev zmanjkalo v zelo kratkem času in da so bili rezultati tega ukrepa boljši od pričakovanih.

Kot je še pojasnil, so v luči APZ govorili tudi o težavah socialnega podjetništva. Delodajalci so mnenja, da je treba na tem področju narediti čim več, saj predstavlja možnost izboljšanja zaposlovanja "specifičnega segmenta ljudi".

Odbor DZ za delo podprl predlog novele zakona o delu na črno

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na seji podprl predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki slovenski pravni red usklajuje z evropsko zakonodajo. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pojasnil, da predlog vsebinsko ni povezan z zakonom, ki je lani padel na referendumu.

Vizjak je ob predstavitvi predloga novele zakona uvodoma pojasnil, da omenjeni predlog nima vsebinske povezave s predlogom prejšnje vlade, ki je z novelo zakona o omejevanju dela na črno, ki je padel na referendumu, želela urediti vprašanje sosedske pomoči. Ker pa po padcu tiste novele zakona na referendumu prenos evropske direktive v slovenski pravni red eno leto ni bil mogoč, je Slovenija zato od Evropske komisije že prejela več opominov, je dejal Vizjak.

Preprečevanje nezakonitega zaposlovanja oseb pri nas

Poudaril je, da bodo predlagane spremembe zakona preprečevale nezakonito zaposlovanje oseb v Sloveniji, ne glede na njihovo državljanstvo. "Ob zaposlitvi bo sedaj nujno predložiti potrdilo o zakonitosti bivanja na območju Slovenije, za delodajalca pa bodo v primeru kršitev sledile sankcije," je dodal.

Predlagana novela tako zagotavlja zaščito oz. preprečevanje finančnega izkoriščanja oseb, ki delajo na črno. Ker se vsebina omenjene direktive nanaša le na državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji, bi uveljavitev pravic samo za tuje državljane pomenila kršitev ustave. Zato se pravice iz direktive nanašajo tudi na državljane Slovenije.

Predlog novele določa tudi sankcije za kršitve obveznosti, delodajalcem pa nalaga obveznost, da pred morebitno sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevajo predložitev dokazila o zakonitem prebivanju v Sloveniji. Vizjak je še dejal, da je bila omenjena novela zakona danes obravnavana tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta, kjer pa večjih nasprotovanj predlogu ni bilo. Le eden od sindikatov je opozoril, da so predlagane kazni prenizke, je dodal.

"Zgolj represija in definicija zaposlovanja na črno nista dovolj"

Zaradi roka, ki poteče v začetku avgusta, predlog novele v slovenski pravni red prenaša še evropsko direktivo, skladno s katero se pri uporabi instituta kratkotrajnega dela in dela v lastni režiji upošteva enakost spolov; zakonsko zvezo se izenačuje z zunajzakonsko oz. registriranim partnerstvom v istospolni skupnosti. "Tako bodo sedaj pri institutu kratkotrajnega dela ali pa dela v lastni režije vse omenjene skupine izenačene," je dodal minister.

Ob tem je pojasnil, da to niso edine aktivnosti vlade glede problematike zaposlovanja na črno, saj gre za perečo temo, na katero se bo vlada odzvala in skušala te težave odpraviti. "Zgolj represija in definicija zaposlovanja na črno nista dovolj," je poudaril minister. "Tistim, ki zaposlujejo na črno, moramo ponuditi spodbude, da bodo to počeli legalno," je dodal.

Člani odbora so predlog novele sprejeli soglasno in o njej niso razpravljali, le poslanec Borut Ambrožič (Pozitivna Slovenija) je dejal, da v Pozitivni Sloveniji nimajo vsebinskih nasprotovanj predlagani noveli, želeli bi le opozoriti, da opomini Evropske komisije ne bi bili potrebni, če stranka SDS v času prejšnje vlade ne bi nasprotovala zakonu o omejevanju dela na črno, kot je bil predlagan.

Odbor je danes obravnaval tudi letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za lansko leto. Člani odbora so soglasno potrdili tudi predlog novele zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švice za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Sloveniji. Vizjak je pojasnil, da gre za relativno kratko novelo, ki širi krog upravičencev za priznanje kvalifikacij.