Janševa vlada je konec februarja kot pravno neveljaven razveljavila sklep prejšnje vlade o imenovanju Ribičiča za člana in Wedam Lukićeve za nadomestno članico Beneške komisije, in sicer zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v tem primeru.

Zapletlo se je

Kot so namreč utemeljili na vladi, je vlada Boruta Pahorja omenjeni sklep sprejela januarja - v času, ko ni več imela polnih pooblastil in je bila pristojna opravljati zgolj tekoče posle, kar pa to imenovanje ni bilo.

Tako Ribičič in Wedam Lukićeva kot tudi nekateri drugi pravniki in politiki so nemudoma opozorili, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča sama komisija. Ta je nato na zasedanju v sredini marca tako Ribičiču kot Wedam Lukićevi s konsenzom potrdila mandat.

Iz vlade se takrat sporočili, da Slovenija v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v Beneški komisiji trenutno nima pravno formalno imenovanih članov niti ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja. Kot so še zapisali, bodo spoštovali vsako presojo slovenskih sodišč na to temo, če se bosta Ribičič in Wedam Lukićeva odločila sprožiti ustrezen postopek. Wedam Lukićeva in Ribičič pa sta v odzivu sporočila, da zagotovo ne bosta sprožila postopka pred sodnimi organi, ampak bi morala biti vlada tista, ki bi morala sprožiti postopek za ugotovitev ničnosti sklepa o njunem imenovanju.

Seje sta se udeležila in z njeno vsebino seznanila ministra

Ne glede na vse sta se Ribičič in Wedam Lukićeva od 13. do 15. maja udeležila plenarne seje komisije v Benetkah in z njeno vsebino sedaj tudi seznanila ministra za zunanje zadeve in za pravosodje, je v nedeljo sporočil Ribičič.

Na seji so med drugim obravnavali poročila o uresničevanje na prejšnjih sejah sprejetih mnenj komisije glede Azerbajdžana, Bolgarije, BiH, Republike Srbske in Rusije.

Govorili so tudi o spremembah ustave v Belgiji, s katerimi so v tej državi poenostavili ustavnorevizijski postopek, ki je doslej obsegal tudi obvezen razpust parlamenta. Komisija je ugotovila, da te niso sporne, je pa bilo njihovo sprejemanje premalo transparentno.

Precej bolj kritična je bila do zakonske ureditve boja z ekstremizmom in ureditve varnostnih služb v Rusiji. Kot je opozorila, sta mogoči arbitrarna razlaga in uporaba zakonov, kar lahko vodi do samovoljnega ravnanja državnih organov in ogroža pravno varnost posameznikov in nevladnih organizacij.

Cela vrsta kritičnih mnenj se je nanašala tudi na Madžarsko, in sicer v zvezi z volilnim sistemom, ureditvijo državnega tožilstva in položajem ustavnega sodišča in njegovega predsednika. Je pa komisija ugotovila opazen napredek pri obravnavi pravic narodnosti v tej državi.

Komisija je tudi oblikovala vrsto predlogov za omilitev pretirane razdrobljenosti pravosodnih organov v BiH, ki je posledica daytonskega sporazuma, ter se zavzela za zoževanje možnosti omejitev dostopa do informacij v Črni Gori.