Prizadeti stanovalci so proti Kraškemu zidarju vložili dve tožbi. Pod prvo se je podpisalo več kot 40 etažnih lastnikov, ki so lani v okviru delne poravnave sicer dobili po 3000 evrov na stanovanje, a opozarjajo, da je zanje ključna sanacija. Enako stališče ima tudi deset etažnih lastnikov najbolj poškodovanega bloka na Prijateljevi 1, ki v poravnavo niso privolili, proti kraškemu gradbincu pa vodijo posebno tožbo v višini 1,2 milijona evrov. Popravilo blokov, ki predvideva vgraditev jeklenih konstrukcij v vse nosilne stene, bi sicer stalo nekaj sto tisoč evrov, a bi bila nato nujno potrebna še notranja obnova stanovanj. Poleg tega bi ostal tudi nagib. Zaradi trenutnih razmer pa se bojijo, da bodo ostali tako brez popravila kot brez odškodnine.
Stanovanj, ki so po oceni sodnega izvedenca izgubila 85 odstotkov tržne vrednosti, zdaj ne morejo niti prodati. "Kdo jih bo pa kupil! S tem bi si nakopali še dodatne tožbe," pravijo stanovalci, ki trepetajo pred morebitnim potresom. Ko je treslo sever Italije, so to še kako čutili tudi na Prijateljevi. "Živimo v stalnem strahu." In to z razlogom. Vodja gradbenega inštituta ZRMK Igor Janežič namreč opozarja, da bi se ob močnem potresu bloki lahko resno poškodovali.
Popravilo bodo zato tudi na Prijateljevi 1, enako kot prva skupina tožnikov, vezali na pridobivanje uporabnih dovoljenj za stanovanja v Tribuni. To pomeni, da novi lastnik za zdaj še nedokončanega projekta Tribune ne bo mogel pridobiti uporabnih dovoljenj za stanovanja, dokler poškodovani bloki ne bodo popravljeni. A bi se tudi na tej točki zaradi "inteligentno formuliranih določil v pogodbi" lahko zapletlo, opozarjajo nekateri.
