Z danes sprejeto novelo se skrajšuje dolžina prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov.

Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, pa do nadomestila ne bodo upravičeni, enako bo veljalo za poslance, ki jim pogodba o zaposlitvi miruje in imajo možnost, da se vrnejo na staro delovno mesto.

Mogoče bo tudi podaljšanje prejemanja nadomestila za šest mesecev do upokojitve, pri čemer poslanec nadomestila ne bo mogel prejemati, če bo že izpolnil pogoje za upokojitev. Nadomestilo tudi ne bo pripadalo poslancem, ki so bili pred nastopom funkcije že upokojeni.

Poleg tega bodo morali biti vsakršni zaslužki poslancev, tudi pogodbenih, odšteti od nadomestila. Poslancem se tudi ukinja pravico do prejemanja regresa za letni dopust.

Novela še določa, da poslanec, ki zaradi pripora, uklonilnega zapora ali prestajanja zaporne kazni ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače niti do nadomestila po prenehanju mandata.

Prav tako novela uvaja nadzor in sankcije za kršenje določb zakona. Če bodo poslanci kršili zakonske določbe, bodo morali vrniti nadomestilo, ki so ga neupravičeno prejeli.

Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bo ta pravica veljala osem mesecev, torej do 21. avgusta. Ravno ta rešitev je naletela na največ kritik, saj ji nekateri očitajo, da je zaradi retroaktivnega poseganja v pravice nekdanjih poslancev protiustavna.

Poslanci Pozitivne Slovenije so zato vložili dopolnilo, s katerim bi nadomestila poslancem, ki jih že prejemajo, ostala enaka, torej bi jih lahko prejemali eno leto. Da je rešitev z retroaktivnim posegom neustavna, so v današnji razpravi opozarjali poslanci PS in SD, pa tudi nekateri poslanci koalicijskih SLS in DeSUS.

Prvopodpisani po zakon, predsednik DZ Gregor Virant, je po drugi strani ocenil, da ne gre za retroaktivnost, ampak poseg v pridobljene pravice, kar samo po sebi ni protiustavno. Če bo prišlo do ustavne presoje, bo ustavno sodišče po njegovih besedah tehtalo med pravicami nekdanjih poslancev in interesom, ki ga zakon zasleduje. Virant bi si "upal staviti", da zakon ob morebitni presoji ne bo padel.

Takšnemu stališču je pritrdila večina poslancev in tako predlagano dopolnilo zavrnila.

Da bo novelo zakona o poslancih zaradi spornega posega v pridobljene pravice izpodbijala na ustavnem sodišču, je sicer že napovedala skupina nekdanjih poslancev.