Z odlokom se pristojnosti glede razpolaganja z deležem Nove Ljubljanske banke (NLB), ki jih ima danes Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), prenašajo na vlado. S tem se želi vlada izogniti morebitnim zapletom pri usklajevanju z AUKN glede glasovanja na skupščinah, je pojasnil sekretar na ministrstvu za finance Samo Kutoš.

Ob tem je spomnil, da bodo v naslednjih 14 dneh delničarji na skupščinah NLB in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) sprejemali pomembne odločitve o načinu dokapitalizacije. Še posebej v primeru NLB bo treba podpisati dogovore z morebitnimi zasebnimi vlagatelji, ki bodo prinesli v banko svež kapital, je dejal in zanikal, da bi država namerava prodati svoj delež.

Tudi finančni minister Janez Šušteršič je zatrdil, da namerava vlada v NLB obdržati vsaj 25-odstotni lastniški delež. NLB se mora dokapitalizirati in proces iskanja zasebnega vlagatelja poteka že vse od februarja.

Načrtovane dokapitalizacije so se ustavile, ko so podrobnosti prišle v časopise

Pogovori o dokapitalizaciji NLB še niso končani, so pa tik pred podpisom, je povedal Šušteršič. Po njegovih besedah gre "za vprašanje nekaj dni, morda enega tedna ali nekaj več". Za izpolnitev zahteve evropskega bančnega nadzornika potrebuje NLB približno 500 milijonov evrov, v nadaljevanju pa bo potreben še dodaten kapital, je ocenil.

Ob tem je minister povedal, da so vsi, ki sodelujejo v teh pogovorih, podpisali zelo strogo določbo o molčečnosti. "V preteklosti se je več načrtovanih dokapitalizacij ustavilo takrat, ko so podrobnosti prišle na naslovnice časopisov," je odgovoril na očitke, da vlada ne razkriva dovolj podrobnosti, kakšne načrte ima z NLB. Vsekakor po nobenem scenariju ni mogoče, da bo zdaj 25-odstotna lastnica KBC postala več kot polovična lastnica NLB, je zatrdil.

Po drugi strani se v opoziciji bojijo razprodaje bank. "Imamo vlado, ki pri presoji svojih ravnanj kot enega od ključnih kriterijev ne uporablja vprašanja nacionalnega interesa," je dejal Matevž Frangež (SD), ki se boji, da bo NLB prešla v večinsko last belgijske skupine KBC.

Nacionalni interes ni to, da imamo slabo upravljanje bank, je nadaljeval Frangež. Soglašal je, da slabo upravljanje bank ni opravičljivo, vendar pa privatizacija bank ni edina rešitev, je menil.

Vladi je očital, da si želi vzeti polna pooblastila za odločanje o sistemsko najpomembnejši naložbi v državi, medtem pa bo DZ očitno ostal brez vsakršnih pojasnil in informacij o bistvenih elementih dokapitalizacije. V SD od vlade pričakujejo, da bo država pri odkupu pogojno zamenljivih obveznic sodelovala vsaj v enakem deležu, kot je udeležena v kapitalu NLB.

"Predlagane spremembe ne pomenijo prodaje banke pod mizo"

Alenka Bratušek (PS) pa je dodala, da bo vlada s potrditvijo tega odloka dobila pravico, da z NLB dela, kar hoče. Njena solastnica, belgijska skupina KBC, bo z nakupom obveznic, ki jih predvideva pred tem obravnavana novela zakona o bančništvu, povečala svoj delež v NLB, pri tem pa se bo delež države zmanjšal. "Da boste na takšen način spremenili lastniško strukturo banke, je nedopustno," je opozorila. Šušteršič je, kot omenjeno, zagotovil, da do tega ne more priti.

"Končno bo nekdo prevzel odgovornost za razpolaganje z delnicami v teh dveh velikih bankah," se je z obravnavanim odlokom strinjal Bojan Starman (DL). Kot je dodal, AUKN nima kaj dosti pojma o tem, kakšen je položaj v banki in kaj je treba v njej narediti.

"Odlok je pogoj, da koalicija izpolni obljubo, da bo sanirala banke in tako odpravila kreditni krč, ki škodi gospodarskemu razvoju," je namero vlade podprla tudi Jasmina Opec (SLS). Prav dejstvo, da so se vlade doslej otepale formalne odgovornosti, je pripeljalo do stanja, v katerem so se znašle državne banke, je menila.

Predlagane spremembe ne pomenijo prodaje banke pod mizo, pač pa omogočajo najboljšo rešitev v danem trenutku, boljše in racionalnejše upravljanje naložbe in pogoj za sanacijo bančnega sistema, je soglašal tudi Marko Pogačnik (SDS).

Da si poslanci niso enotni glede obravnavanega odloka, je po besedah Marije Plevčak (DeSUS) rezultat dejstva, da strategija upravljanja s kapitalskimi naložbami države še ni pripravljena. Opozorila je tudi na nevarnost, da se bo NLB vnovič dokapitalizirala z denarjem davkoplačevalcev, sicer pa se v DeSUS glede podpore odloku še niso odločili.