Državnotožilski svet je pred dnevi prekinil postopek imenovanja za člane specializiranega državnega tožilstva, čigar naloga je pregon organiziranega in gospodarskega kriminala. Zapletlo se je pri izpolnitvi pogojev iz razpisa, ki ga je konec februarja objavilo ministrstvo za pravosodje. Kandidati so namreč morali predložiti pravnomočno oceno tožilske službe o izpolnjevanju pogojev za napredovanje, ki ne sme biti starejša od enega leta. Te ocene pa ni mogoče pridobiti v petnajstih dneh, kolikor je trajal rok za prijavo na razpis.

Brezigarjeva je danes dejala, da je bil razpis zelo nejasen in po oceni državnotožilskega sveta tudi diskriminatoren. Zato je razpis ustavljen in ga bodo na ministrstvu za notranje zadeve, pod katerega sedaj spada tožilstvo, ponovili.

Delo kljub temu teče tekoče

Državna sekretarka je ob tem spomnila, da je v času do imenovanja tožilcev specializirano tožilstvo mogoče zapolniti tudi z začasnimi dodelitvami. In ker v letošnjem letu ni veliko novih zadev, nekaj tožilcev pa že deluje na tem tožilstvu, Brezigarjeva meni, da delo teče tekoče.

Državni zbor je sicer ravno pred nekaj dnevi sprejel novelo zakona o državnem tožilstvu, ki med drugim omogoča mirovanje funkcije tožilcu v času opravljanja funkcije državnega sekretarja ali ministra kjerkoli na ravni vlade. Brezigarjevi se taka sprememba zdi pravilna, je pa dodala, da sama ostaja na ministrstvu za notranje zadeve.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je glede razpisa poudaril, da se je nanj sicer prijavilo več tožilcev, kot se jih je prijavilo v skoraj celotnem času obstoja predhodnice specializiranega tožilstva, skupine za pregon organiziranega kriminala, kar je po njegovem mnenju dobro. V delu, ko je bil postopek v njegovih rokah, ga je poskušal peljati s ciljem, da bo specializirano tožilstvo razpolagalo s kadri, ki jih potrebuje, in da pri tem ne bo sprejeta taka odločitev, ki bi koga prizadela, je še dodal.

Kritike zaradi predora Šentvid

Nekaj kritik na račun tožilstva je te dni slišati po novici o obtožnicah zaradi gradnje predora Šentvid. Take kritike za tožilce niso nič posebnega, pravi Fišer. Njihova naloga je, da odločajo o dejanjih, ki imajo znake kaznivih dejanj, ne glede na to, kdo je v to vpleten. "In neodvisnost je ravno v tem, da odločimo, ne glede na to, kdo je v zadevo vpleten," je dodal.

Vendar Fišer pravi, da "stvari dostikrat delujejo tudi v ozadju ali podtalno in se ustvarja klimo, ki ni pozitivno usmerjena, na tožilstvo pa se gleda, kot da je nek tujek in sovražnik, ne pa pomemben državni organ, ki dela v interesu družbe". Po njegovih besedah neodvisnost tožilstva sicer temelji na določenih pogojih, vendar je najpomembneje, kar je v tožilskih glavah. Ob tem pa Fišer dodaja, da je "zastonj govoriti" o neodvisnem tožilcu, ko tožilska organizacija deluje s 70 ali manj odstotki kadrovske zasedenosti.