Vanje je bilo v prvih petih mesecih letos vključenih samo 9600 oseb (lani v enakem obdobju 21.500), medtem ko je subvencije v istem času prejelo zgolj 560 podjetij (lani 2000). Številne programe, ki so bili od začetka leta "zamrznjeni", bodo aktivirali šele v tem mesecu; med drugimi subvencioniranje samozaposlitev, program Zaposli.me, ki omogoča subvencijo za zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih pri tržnih delodajalcih, ter program Priložnost zame, ki omogoča delovni preizkus in subvencijo za zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih pri neprofitnih delodajalcih.

Damjana Košir z ministrstva za delo priznava, da kljub odmrznitvi ukrepov letos ne bo več mogoče doseči "načrtovane dinamike". V programe APZ bo do konca leta po ocenah ministrstva vključenih okoli 41.000 oseb (lani 52.475), medtem ko bo neposredno zaposlitev namesto lani predvidenih 14.500 oseb dobilo le okoli 9000 brezposelnih.

Letos je sicer za programe APZ namenjenih 79 milijonov evrov, kar je 10 milijonov evrov manj od lanske realizacije in 25 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno v lanskem načrtu APZ za leto 2012. Po besedah Koširjeve so morali sredstva zmanjšati zlasti zaradi povečanja obsega nadomestil za brezposelnost. Na zavodu za zaposlovanje pa so pojasnili, da se program "svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve" z uveljavitvijo zakona o urejanju trga dela ne uvršča več med ukrepe APZ, ampak v storitev "vseživljenske orientacije".

Z aktivno politiko zaposlovanja ni zadovoljen nihče

"Prek programov aktivne politike zaposlovanja sem sicer dobil dodatna znanja, ki pomenijo, da se lahko prijaviš na več razpisov. Ampak kaj ti pomaga znanje, če ne moreš dobiti službe," pravi človek, ki ni želel biti imenovan in je brez dela že tri leta. V začetku zgleda "fino", dodaja. "Na zavodu za zaposlovanje ti razložijo in predstavijo možnosti, te bodrijo in navdajo s pozitivno energijo. Ko pa potem iz meseca v mesec, iz razpisa v razpis, ni rezultata, te zajame malodušje."

Nad učinkovitostjo aktivne politike zaposlovanja (APZ) se že več let pritožujejo tako sindikati kot delodajalci. Po mnenju Gorana Lukiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je največji problem pri pogojih, ki jih zahteva določen program. "Vstopni pogoji so pogosto takšni, da se v program ne morejo vključiti tisti, ki si to tudi najbolj želijo. Tako so na primer pri programu Zaposli.me v poštev prišle le nevladne organizacije, ki imajo določeno število zaposlenih, pri čemer vemo, da večina sploh nima zaposlenih. Zaradi tega se sredstva praviloma ne uspejo porabiti," opozarja Lukič.

Po drugi strani pa obstajajo primeri, ko zmanjka denarja. Kakor na primer pri izobraževanju za brezposelne, zaradi česar je v tem šolskem letu zavod za zaposlovanje financiral šolanje samo učencem zadnjega letnika. Lukič med anomalijami izpostavlja tudi program usposabljanja na delovnem mestu, kjer udeležencem ne pripadajo pravice do regresa, dopusta, bolniških nadomestil..., in je zato, kot pravi, njihov položaj precej podoben položaju agencijskih delavcev.

Lukič meni, da bi morala APZ postati most med izobraževalnim sistemom in trgom dela. Zato se mu zdi nujno povečati zlasti povezavo s šolstvom, na primer prek pripravništva. Sicer pa se sredstva, ki so namenjena za programe APZ, Lukiču zdijo zadostna in bi po njegovem mnenju morala omogočati večjo učinkovitost.

Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, ugotavlja, da je aktivna politika zaposlovanja premalo povezana s potrebami delodajalcev. Po njegovi oceni je v primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja celo naredila korak nazaj. "Programi so se razdrobili, intenzivnost je postala manjša," pravi. Antauer pogreša zlasti nekdanji "vavčerski sistem" pri samozaposlitvah (sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic) in "sklade dela" z dodatnim izobraževanjem oseb v podjetjih v težavah. Po njegovem mnenju je bolj pomembno preprečevati kot pa zdraviti - torej reševati "potencialno brezposelne" in ne zgolj tiste, ki so to že.

Franci Klužer, nekdanji namestnik bivšega ministra za razvoj Mitje Gasparija, je leta 2008 v svoji oceni učinkov aktivne politike zaposlovanja izračunal, da imajo programi APZ v splošnem majhne pozitivne učinke, da pa dolgoročno vplivajo na izhod v zaposlitev in so zato predvsem socialne narave. Enoodstotno povečanje števila vključitev kot tudi enoodstotna rast vloženih sredstev naj bi po njegovi oceni povečali zaposlenost za 0,07 odstotka. Klužer je v svoji analizi opozoril, da je treba aktivno politiko zaposlovanja posodabljati in napraviti učinkovitejšo. Za to pa je po njegovem mnenju nujno tudi učinkovitejše delovanje zavoda za zaposlovanje.

Ministrstvo veliko pričakuje od javnih del

Damjana Košir z ministrstva za delo zagotavlja, da je razdrobljenost programov bistveno manjša kot pred leti, medtem ko so pri razpisih omejeni s tako imenovanimi ciljnimi skupinami. Sicer pa se, kot pravi, trenutno ukvarjajo s prenovo APZ, ki jo je napovedala že koalicijska pogodba. Tako je med drugim v pripravi program tako imenovanega krožnega zaposlovanja, ki naj bi začel delovati prihodnje leto (osnovni namen je omogočiti zaposlenim, da zaradi usposabljanja začasno zapustijo svoje delovno mesto, in jih v tem času nadomestiti z ustrezno usposobljeno brezposelno osebo).

Med novostmi Koširjeva omenja večjo ciljno usmerjenost v najbolj ogrožene regije. Poleg delodajalcev iz Pomurja, kjer se je program začel lani, lahko pri zavodu povračilo prispevkov delodajalca za zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih po novem uveljavljajo tudi tržni delodajalci iz Pokolpja (območje obsega občine Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Črnomelj, Metlika in Semič).

Zavod za zaposlovanje bo v drugi polovici junija objavil novo javno povabilo za program Zaposli.me v skupni višini 21 milijonov evrov, od katerega bosta letos na voljo 2, prihodnje leto pa 15 milijonov evrov, prihodnji mesec pa se bo zagnal še Prvi izziv, projekt za mlade, ki bo omogočal 15-mesečne zaposlitve, od tega 3 mesece poskusno.

Ministrstvo si veliko obeta tudi od javnih del, za katere bo letos namenjenih 24 milijonov evrov (približno 5 milijonov evrov več kot lani) in kjer pričakujejo dodatnih tisoč novih vključitev. Lani je bilo zaposlitev v javnih delih le 2610, kar je za okoli 3300 manj kot leta 2010 in najmanj v zadnjih petih letih.