Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) bo v času svojega obratovanja glede na različne scenarije - ocenjevali so tri različne - povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev in od 190 do 242 milijonov evrov gospodarske škode. To v 40 letih obratovanja predstavlja od 1320 do 1920 smrtnih žrtev in od 6,7 do 9,7 milijard evrov škode, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi raziskave dejala vodja Greenpeacea v Sloveniji Štrosova.

"Teš 6 bo v končni fazi zagotovil šestkrat manj delovnih mest, kot bo ljudi umrlo zaradi njegovega obratovanja," je poudarila.

Po ocenah je onesnaženje zraka iz obstoječih blokov v letu 2010 zaradi kurjenja lignita povzročilo vsaj 112 smrtnih žrtev, 48 primerov kroničnih bronhitisov in 35 hospitalizacij, prav tako kurjenje lignita neposredno prizadeva gospodarstvo, je pojasnila.

Zaradi večje stopnje obolevnosti namreč ljudje izostajajo z dela, povečuje se število bolniških staležev - v letu 2010 je bil Teš na nek način soodgovoren za 120.000 izgubljenih delovnih dni. Stroški Teša za slovensko gospodarstvo so v letu 2010 znašali 410 milijonov evrov, je navedla.

Pozabili na ustavno pravico do življenja

Kot je ocenila Štrosova, so slovenski državljani v zadnjih 50 letih pozabili na ustavno pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju. "Danes je čas, da ponovno pridejo na prvo mesto ljudje," je poudarila.

Ob tem je dodala, da morajo poslanci pri glasovanju o predlogu zakona o poroštvu za Teš 6, po katerem bi država jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, glasovati po svoji vesti. Vedeti morajo tudi, da njihov glas ne pomeni projekt da ali ne, temveč pomeni, kako in ali bo teh vsaj 1320 ljudi lahko živelo še naprej v nekem zdravem okolju.

Glavni poziv pobude Še je čas, ki jo podpira koalicija Ustavimo Teš 6 - to sestavljajo nevladne organizacije, posamezniki in politične stranke -, je, da DZ zakona o državnem poroštvu ne sprejme, da se opustijo kakršnikoli načrti za nove enote in da se nemudoma začne izvajati strategija, ki bi vodila na pot oskrbe z energijo iz 100 odstotkov obnovljivih virov.

Hišne preiskave v zvezi z gradnjo TEŠ 6: Kriminalisti obiskali tudi Rotnika

"Še je čas," je dejala Štrosova in spomnila na projekte v tujini, kjer so bili projekti zgrajeni tako daleč, da je bilo treba vključiti le še stikalo, pa so ljudje rekli ne. In ko so rekli ne, so se po njenih pojasnilih zavedali, da bodo stroške ustavitve nosili vsi.

"Danes bodo ti stroški bistveno nižji, kot bodo čez 20, 30, 40 let. Ljudje morajo stopiti naprej in ukrepati," je še poudarila Štrosova.

Po mnenju Aleksandra Kešeljevića z ljubljanske ekonomske fakultete je raziskava velik doprinos k razpravi o Tešu 6, saj skuša oceniti širše družbene stroške. "To je korak v pravo smer," je ocenil. Dodal je, da imajo okolje, zdravje in življenje svojo ceno, ti stroški pa da pri Tešu 6 niso bili upoštevani.

Za Luko Omladiča z ljubljanske filozofske fakultete, ki je opozoril na etične vidike problema Teša 6, je najbolj očiten "moralni hazard". "Teš 6 je slovenski primer moralnega hazarda, kjer nekdo drug tvega za nas, stroške tveganja pa bomo prevzeli mi," je poudaril.

Greenpeace je v raziskavi sledil metodologiji Evropske agencije za okolje, v njej pa je ocenil obstoječi Teš v letu 2010 ter nato potencialne stopnje škode in vplivov na zdravje z začetkom obratovanja šestega bloka. Študija sicer projekt vrednoti le na podlagi treh onesnaževal - trdnih delcev, dušikovih oksidov in žveplovega dioksida, medtem ko težke kovine, toksini in rakotvorni delci niso upoštevani; to bi po pojasnilih Štrosove še povišalo vpliv na zdravje.

Ocena temelji na četrtem noveliranem investicijskem programu za Teš 6, letnem poročilu Teša iz 2010, Agencijo RS za okolje pa so zaprosili tudi za emisijske vrednosti za Teš za leto 2010.

V okviru kampanje Še je čas bo 21. junija pred DZ organiziran protestni shod z glinenčki, ki simbolno ponazarjajo 1320 potencialnih žrtev 40-letnega delovanja Teša 6.

Odziv Teš

Na očitke okoljevarstvenikov so se že odzvali v Tešu. Pri tem se sklicujejo tudi na Arsove meritve kakovosti zraka v nekaterih slovenskih krajih.

Priložena tabela kaže, da so bile vrednosti v Škalah, na edini merilni točki v Šaleški dolini, kjer so bile predlani izmerjene koncentracije vseh ključnih onesnaževal, te večinoma nižje od vrednosti v večjih slovenskih mestih in ne presegajo mejnih vrednosti.

Pojasnjujejo tudi, da so bile koncentracije žveplovih oksidov predlani primerljive vrednostim drugod po Sloveniji in da so se od leta 1992 močno znižale.

V Tešu pravijo, da so se okoljske problematike z uresničevanjem ekološke sanacije lotili že leta 1987, ko so sprejeli ekološki sanacijski program. V tem času so organizirali vrsto raziskav kakovosti okolja v okolici.

V Tešu so priložili tudi ugotovitve inštituta Erico v zvezi s stanjem okolja v Šaleški dolini v zadnjih 20 letih. V inštitutu pravijo, da vse raziskave kažejo izrazito izboljšanje stanja na vplivnem območju Teša, potem ko je Šaleška dolina v 70. in 80. letih minulega stoletja res plačevala strahoten okoljski davek za nemoteno oskrbo Slovenije z energijo.