Jeseniška dvorana je zdaj v ospredju kot središče gorenjske košarke, ki na Jesenicah ni bila nikoli doma, hokej pa tam životari. Na rokomet ni več treba, v Škofji Loki so ga ukinili, pa čeprav je glavni up slovenskega rokometa reprezentant Škofjeločan Jure Dolenec. Tržiški smučarski klub, kjer sta se kalila Bojan Križaj in Andrej Jerman, je le še črka na papirju. Edini evropsko uspešni športni kolektiv, blejski odbojkarski klub, so Gorenjci uspešno "izvozili" v Ljubljano in tako so blejski odbojkarji tako rekoč čez noč postali ljubljanski, ker je tam pokrovitelj, dvorana in pogoji.
Medtem pa politika in gospodarstvo le nemo opazujeta zlom Triglava v košarki, nogometu, vaterpolu, Jesenic v hokeju, Škofje Loke v rokometu. Za šport je vedno (z)manjkalo denarja, medtem ko je iz Save ali Merkurja denar odtekal za osebne projekte nesojenih lastnikov in direktorjev.
Novih športnih asov na Gorenjskem ni
Na tekmi državne reprezentance v nogometu pritečejo na igrišče štirje nogometaši, ki so bili vzgojeni v nogometni šoli kranjskega Triglava. Državni prvak Maribor ne more brez Gorenjcev, gorenjski košarkarji so nekoč dvigali Olimpijo v evropske višine. Gorenjska kljub izvrstnim pogojem v Kranjski Gori, na Krvavcu, Starem vrhu in Voglu nima novega smučarskega asa, kot so bili denimo Križaj, Jure Košir, Alenka Dovžan ali Špela Pretnar. Tudi v veslanju bo zazevala praznina po morebitnem olimpijskem slovesu Iztoka Čopa in Luke Špika ter v atletiki po Rožletu Prezlju. V nekdanji Jugoslaviji so se dokazovali vaterpolisti iz kranjskega kluba, ki imajo zdaj komaj za preživetje. Ko so v Kranju dobili pokriti olimpijski bazen, je prestolnica plavanja postala Radovljica. Ko so zgradili novo skakalnico pod Šmarjetno goro, je bilo več škandalov kot novih asov.
Ali je razlog za tako stanje torej iskati v šibkem gospodarstvu, ki ne zmore ali pa noče sponzorirati športa, v drugačnih vrednotah, ko športni duh ni več v modi, ali pa v prevelikih apetitih in preglobokih žepih pogosto nesposobnih športnih funkcionarjev?
Naših ne maramo, tujih ne plačamo
Dolgoletni športni delavec, nekdanji trener in selektor državne plavalne reprezentance, bivši direktor uspešnega plavalnega kluba Radovljica in zdajšnji župan Ciril Globočnik je prepričan, da ni vse v vrhunskem športu. "Pri nas skrbimo za plavalce od dojenčkov do starostnikov, je pa res, da je v plavalnem športu lažje, saj za razliko od hokeja, nogometa ni treba plačevati poklicnih igralcev. A prav zato bi morali ljudje v klubih ostajati bolj na realnih tleh. Sem pristaš doma vzgojenih igralcev. Prav neučakanost glede rezultatov, nakupi igralcev in podobno pa je te naše gorenjske klube pripeljalo na rob zloma. Namesto da bi vzgojili domače igralce v vrhunske športnike, te s predragimi nakupi tujcev uničimo. Klubski funkcionarji imajo veliko odgovornost, to je težko delo in mnogi ga ne zmorejo. Glede hokeja pa je moje mnenje, da bi Acroni, ne glede na lastništvo, moral temu športu dati več," je prepričan Globočnik.
Nekdanji smučar, zdaj pa predsednik Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora Grega Benedik je prepričan, da je za stanje športa v Sloveniji na sploh krivo pomanjkanje denarja in neposluh pri sponzorjih. "Tudi mi bi tenko piskali, če ne bi nekaj zaslužili z organizacijo svetovnega pokala in če v kraju ne bi bilo tako velikega posluha za smučanje. Od mojih časov se je spremenil način življenja, s tem pa tudi vrednote in šport res nimajo več primata. Glede klubskega športa pa je velika težava v tem, da bi bili v vseh športih v prvi pa tudi v drugi ligi vsi radi profesionalci. To pa seveda ne gre," je prepričan Benedik.
Če ne bi bilo državnih rudnika v Velenju, igralnice v Novi Gorici, luke v Kopru, nekdanjih gradbenikov v Celju in Ajdovščini, bi tudi drugod tenko piskali. Merkur, Sava in Gorenjska banka pa niso bili nikdar pripravljeni izpostaviti športa (razen banka plavanja) kot svoje gorenjske vizitke. Zato iz regije odhajajo vsi bolj nadarjeni - v Ljubljano, Milano ali Los Angeles.
