Medtem pa se drugi kandidat, predsednik republike Danilo Türk, intenzivneje pojavlja na lokalno-političnem terenu. Njegova marčevska napoved, da bo ponovno kandidiral, je sovpadla s spremembo njegovega koledarja potovanj. Že na prvi pogled je mogoče opaziti, da je kot predsednik povečal prisotnost v občinah, saj jih je letos obiskal več, kot mu je bilo to doslej v navadi. Kot so nam potrdili v njegovem uradu, pa je zaradi kandidature tudi omejil število obiskov na tujem. "Predsednik republike se je marca zaradi odločitve, da bo letos kandidiral na predsedniških volitvah, odločil, da obiskov v tujini - razen tistih ki so že bili usklajeni in potrjeni preteklo leto, in tistih, ki bi se izkazali kot nujni ali potrebni - ne bo umeščal v svoj delovni program," so zapisali med odgovori na naša vprašanja. Predsednika smo sicer prosili za natančnejši seznam obiskov v občinah in za seznam mednarodnih potovanj. Tako smo lahko letne urnike (v javnosti so se že pojavili očitki, da predsednik svoj položaj in državna sredstva letos izkorišča za boj pred tekmeci) primerjali med seboj.

Od Kopra do Beltincev

Türk je letos obiskal več občin kot katerokoli leto predsednikovanja poprej. Tako je bil včeraj v Krškem, pred tem pa v Vranskem, Idriji, Puconcih, Kopru (kjer se je rokoval celo s pogosto obravnavanim na sodiščih, županom Popovičem), Dolenjskih Toplicah, Beltincih, Ajdovščini, Škofji Loki, na Ptuju, v Sevnici, Slovenskih Konjicah, Trebnjem in Preboldu. Za ponedeljek je napovedan še obisk v Šmarjeških toplicah, 19. junija pa bo Türk v občinah Solčava, Luče ter Ljubno ob Savinji. Skupaj je letos obiskal štirinajst občin, od tega le dve pred napovedjo kandidature 16. marca. Res pa je tudi v preteklih štirih letih januarja in februarja, torej v mrzlih mesecih, občine le redko obiskoval.

V preteklosti je Türk občinskih obiskov do konca junija nanizal največ šest, lani zgolj tri. Tudi sicer uradnih obiskov v občinah nikoli ni bilo več kot dvanajst na leto, kar se je zgodilo v njegovem prvem letu predsednikovanja. Lani je bilo obiskov občin deset, predlani pa denimo samo pet. Teh obiskov pa nismo primerjali s številom Türkovih udeležb na drugih lokalnih srečanjih, otvoritvah, proslavah, praznikih in športnih dogodkih, saj je teh vsako leto ogromno. "Predsednik vsak mesec prejme več kot sto vabil za različne obiske doma in na tujem," pravijo v njegovem uradu. "Pozitivno se uspe odzvati v približno štirideset odstotkih primerov." Na tujem je bil Türk letos šestkrat, in sicer takoj na začetku leta v Avstriji, na Finskem, Madžarskem in v Italiji, po najavi kandidature pa še aprila na Slovaškem in predvčerajšnjim na Hrvaškem. Za letos, so nam sporočili iz urada, je vnaprej predviden zgolj še julijski obisk v Veliki Britaniji. Za primerjavo: lani je do sredine junija predsednik v tujino potoval dvanajstkrat, do konca leta pa se je nabralo skupaj osemindvajset potovanj.

Gostiti predsednika ni lahko

Medtem ko denimo v ZDA vsake štiri leta kdo od predsednikov ponovno kandidira (le trije predsedniki ZDA po drugi svetovni vojni so bili na položaju zgolj en mandat), pa ima Slovenija doslej le eno takšno izkušnjo. Leta 1997 je "iz predsedniške pisarne" kandidiral in že v prvem krogu zmagal (enako kot leta 1992) Milan Kučan. Naš vir iz nekdanjega Kučanovega predsedniškega kabineta, ki nas je prosil, naj ga ne imenujemo, se spominja, da so tudi Kučanu pred volitvami leta 1997 oporekali, da predsedniški položaj izkorišča za promocijo. Enako so mu protikandidati očitali leta 1992, ko je prav tako kandidiral s predsedniškega položaja, ki ga je nasledil s sprejetjem ustave leta 1991. "Kučanu pa ni bilo smiselno očitati samopromocije, saj je bil njegov predsedniški slog vedno tak, da se je udeleževal vsakršnih, tudi povsem obrobnih dogodkov," pravi naš sogovornik. "Kot predsednik je bil pač prepričan, da je naloga predsednika biti ves čas med ljudmi." Iz pogovora je bilo mogoče razbrati mnenje, da kasnejša predsednika Drnovšek in Türk tako zelo "ljudskega" duha nista gojila.

Obiskovanje vsakršnih dogodkov je bilo, kot pravi naš sogovornik, naporno za Kučana in njegov kabinet, pa tudi za tiste, ki so ga vabili. Gostovanje predsednika države na lokalni prireditvi, nevajeni pomembnih gostov, namreč lahko hitro postane recept za komplikacijo. Kučan je, kot se spominja naš sogovornik, sicer priredil zgolj dva predvolilna shoda: "konvencijskega" na začetku kampanje in enega pred zaključkom kampanje. Dovolj boljših priložnosti za promocijo so ponudila predvolilna televizijska soočenja, pravi naš sogovornik.

Po njegovem mnenju pa je interpretacija predsednikovih dejanj pred volitvami vedno odvisna od tega, koliko se (politična) javnost in mediji sploh zanimajo za predsedniško funkcijo. "Na splošno predsedniška funkcija ne velja za pomembno in predsedniške obiske skušajo odpraviti kot zgolj protokolarne. Ko predsednik napove kandidaturo, pa se začne štetje obiskov, za katere prej sploh nihče ni vedel." Na internih sestankih predsedniškega kabineta, pravi naš vir, pa se je v resnici največkrat uveljavilo stališče, da se kampanja za naslednje volitve začne že s prvim dnem po nastopu mandata.

Vzporednice z letom 2007

Za dosedanje predsedniške volitve v samostojni Sloveniji velja, da državljani tradicionalno izberejo levo usmerjenega kandidata. Milan Zver pa je že napovedal, da letos naposled obstaja prva realna možnost, da zmaga desno sredinski kandidat. Zdajšnja situacija sicer močno spominja na tisto iz leta 2007, ko so bili favoriti za mesto predsednika en kandidat desnice in dva z levice. Slednja se namreč podobno kot danes ni zmogla poenotiti in na volitve poslati zgolj enega.

Če se lahko naučimo kaj iz zgodovine: v prvem krogu so Alojz Peterle, Danilo Türk in Mitja Gaspari prejeli precej izenačeno podporo v razponu 4 odstotnih točk (od dobrih 24 do 28,7 odstotka), v drugem krogu pa je (pre)močno in na veliko presenečenje Peterleta z 68-odstotno podporo slavil Türk. Omenjeni kandidati in zmagovalec pa so na volitve šli s podporo naslednjih strank: Gaspari je s podporo LDS, ki je bila takrat še relativno močna stranka, Türka so podprli v SD, DeSUS in Zares, Peterleta tedanji koalicijski "pomladni" trojček SDS, NSi in SLS.

Tokrat je slika nekoliko bolj nenavadna: predsednik koalicijske Državljanske liste Gregor Virant osebno podpira Pahorja, ki bo po vsej verjetnosti kandidat Lukšičevih Socialnih demokratov (SD) - doslej ga je enotno podprla poslanska skupina stranke. DeSUS se odloča med podporo Pahorju ali Türku, , Zver bo nastopil ob pomoči koalicijskih SDS in NSi. Za sicer neodvisnega kandidata Türka so se doslej opredelili v Pozitivni Sloveniji in zunajparlamentarnih Zares in LDS.

Velja omeniti, da tako za SLS kot za Državljansko listo obstaja možnost, da na jesenske volitve pošljejo svojega kandidata. "Odprli smo postopek evidentiranja kandidatov, do avgusta bomo na svetu stranke odločili, ali bomo predlagali svojega kandidata. Če ne, bom predlagal, da podpremo Pahorja," nam je pojasnil Virant. Kako bo s finančno podporo Pahorju v primeru, da ga izberejo za svojega kandidata, je po Virantovih besedah še prezgodaj govoriti.

Ne le moralna, finančna pomoč Virantovih in še koga drugega bi prezadolženemu SD-ju, če bo Pahor nastopil kot njihov kandidat, prišla zelo prav. Prav zaradi slabe finančne slike namreč verjetno sledi, kot nam je povedal generalni sekretar SD Uroš Jauševec, "zelo skromna kampanja". Kar pa pravzaprav ni nič presenetljivega, tudi ob gospodarskem cvetenju ob preteklih predsedniških bojih so se vrstile na las podobne napovedi.

Kdo bo zavladal sredini?

Zver nam je včeraj dejal, da je deloma pričakoval Virantovo izjavo o podpori Pahorju. "Nenazadnje se organi Državljanske liste še niso odločili. Vse ostaja odprto," je povedal Zver in dodal, da dobro dene, če te podpre čim več strank, a da pa to še ne prinaša zagotovila za podporo vseh privržencev določene stranke. Po besedah favorita SDS in NSi so ljudje pri parlamentarnih volitvah bolj vezani na svojo politično opcijo kot pri predsedniških, zato računa tudi na kakšen glas levo od sredine.

In očitno tudi Zver računa na razklanost levice z dvema močnima kandidatoma. "Pahor s svojo kandidaturo kvečjemu ogroža sedanjega predsednika. Ne glede na vse sem v sedanji situaciji prvi favorit za drugi krog," je povedal. Na dosedanja ugibanja, da zna Pahor največ glasov pobrati prav z zmerne levice, desnice in sredine, pa odgovarja, da je predstavnik zmerne desnice, "tako da tega prostora ne kanim pustiti nobenemu, seveda ne niti Pahorju".

Zver nam je v krajšem pogovoru potožil tudi o slabi zastopanosti v medijih. "Predsednik države dela kampanjo skozi svoje redne delovne obveznosti. Pahor nekaj podobnega, tako sta oba nenehno prisotna v največjih medijih. V tem smislu je moj začetek kampanje nekoliko hendikepiran v primerjavi z obema. Ankete niti ne pokažejo, da sem se v zadnjem mesecu in pol srečal s 15.000 ljudmi," je dejal. A tudi priznal, da je sedanja vloga klasičnih medijev nekoliko drugačna kot v preteklosti, danes po njegovem mnenju monopol prevzemajo alternativni mediji in komunikacije, zato je okriviti en večji medij za neuspeh na volitvah vse manj prepričljivo.

V boj za predsedniški stolček se bosta po dosedanjih napovedih podala še prvak SNS Zmago Jelinčič in neodvisni kandidat Marko Kožar.