Državljani najbolj zaupajo prijateljem in sorodnikom, gasilcem, reševalnim društvom in šolam ter vrtcem, najmanj zaupanja pa so pri državljanih deležne politične stranke in institucije DZ, vlade, sindikatov in predsednika vlade. To so pokazali preliminarni rezultati raziskave Občutki ogroženosti in zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih, ki so jih avtorji s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru danes predstavili na 13. Dnevih varstvoslovja.
Dejstvo, da policisti niso v vrhu tistih, ki jim državljani najbolj zaupajo, je po besedah Gorenaka po svoje logično in primerljivo z državami drugod po svetu. Policisti so nekje v srednjem delu, okrog ocene tri ali nekaj več, kar je v primerjavi s politiki, ki so na zadnjem mestu, po Gorenakovem mnenju še kar v redu.
Pri meritvah pričakovanj državljanov, kdo najbolj prispeva k zagotavljanju varnosti v občini, so se policisti znašli na drugem mestu, za gasilci in pred civilno zaščito in prebivalci samimi. "Mislim, da je percepcija državljanov do dela policistov pozitivna, najdemo pa primere, ko ta odnos nekoliko zaniha," je o rezultatih za STA dejal Gorenak.
Negotovost, brezposelnost in revščina predstavljajo poleg gospodarskega kriminala, korupcije in finančnih prevar za državljane največjo grožnjo, še kažejo preliminarni rezultati raziskave, v kateri je sicer sodelovalo okrog 600 policistov in 1000 prebivalcev iz vse Slovenije, in jo sofinancira ministrstvo za notranje zadeve. Policisti bodo delo po besedah Gorenaka usmerili v gospodarski kriminal, ne bodo pa zanemarjali niti lokalnega okolja.
