On je namreč tisti, ki podpiše ukaz o zaprtju ali odprtju veleposlaništva. Erjavec od Türka pričakuje, da bo v kratkem podpisal sklepe za zaprtje veleposlaništev in po njegovem bi to lahko storil v nekaj dneh. Ob tem je Türk opozoril, da je treba ob zapiranju hkrati razmišljati še o odpiranju novih veleposlaništev, omenil pa je Bližnji vzhod in Afriko.
Konkretne analize o tem, kam naj se država usmeri v prihodnosti, za zdaj (še) ni. Erjavec je ob nastopu mandata govoril o "BRICS Plus" in omenjal Južno Korejo, Argentino, Turčijo, pri razmisleku pa naj bi mu pomagal strateški svet za zunanjo politiko. Ta se je sestal v ponedeljek, a konkretnih odgovorov, kdo so slovenski strateški partnerji, ni dal. Govor je bilo namreč o pozicioniranju Slovenije v evropskih okvirih in o tem, da bi lahko bila Slovenija bolj aktivna v okviru kvadrilaterale (Slovenija, Avstrija, Liechenstein, Švica), Sredozemlja in višegrajske četverice pa tudi trilaterale Hrvaška-Slovenija-Avstrija.
Predsednik strateškega sveta Andrej Rahten je v pogovoru za Dnevnik pojasnil, da smo do vstopa v EU in Nato še znali trkati na prava vrata, potem pa je nastal problem, s kom tesneje sodelovati. Zato je po njegovem zdaj čas, da o svojih strateških partnerjih razmislimo na novo.
Sam se do predloga spremembe diplomatske mreže predstavništev ni opredelil, kot tudi ne član sveta Milan Brglez, sicer profesor na Fakulteti za družbene vede. Brglez je povedal, da bi za to potreboval več podatkov in da so bili kriteriji enostavno presplošni. Po naših informacijah so na zunanjem ministrstvu v analizi upoštevali politične kriterije (kako bi denimo lahko zaprtje predstavništva vplivalo na odnos s to državo), gospodarske (izvoz, investicije), vprašanje slovenske manjšine oziroma števila Slovencev, kot tudi finančne.
Rahtenovo osebno mnenje je, da je treba prisotnost Slovenije najprej okrepiti na območju Mene, torej Bližnjega vzhoda in severne Afrike, pri čemer je najbolj naklonjen predstavništvu bodisi v Savdski Arabiji bodisi v Kuvajtu. Premalo zastopana je Slovenija v Afriki nasploh, zato bi poleg Južnoafriške republike in regionalnih središč razmislil še o prisotnosti v državi, kot je Nigerija.
To bi za začetek povsem zadostovalo, saj ni potrebe po "preobsežnem odpiranju predstavništev". Šele v naslednjem koraku bi Slovenija morala razmišljati o prisotnosti drugod po svetu, je prepričan.
