Potem ko je bila prejšnja levosredinska vlada pod vodstvom Boruta Pahorja s svojim predlogom pokojninske reforme neuspešna, trojni referendumski neuspeh pa je še zaostril tedanjo vladno krizo, je tudi sedanja desnosredinska vlada premiera Janeza Janše uvrstila pripravo pokojninske reforme med prioritete.

Pahorju spodletel dogovor s sindikati

Stališču, da so spremembe pokojninske zakonodaje potrebne, tudi pred letom dni sicer ni oporekal domala nihče. Vendar pa je Pahorjevi vladi spodletel dogovor s sindikati in tudi takratno opozicijo o tem, kakšna naj bi ta reforma bila.

Sedanji predsednik vlade, takrat predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša je po padcu reforme na referendumu ocenil, da so ljudje glasovali proti slabim rešitvam, ker so menili, da obstajajo boljše. Vsekakor pa bo treba, je poudaril tedaj, pokojninski sistem prilagajati demografskim in ekonomskim trendom.

Pokojninska reforma pod streho do konca drugega leta

Po zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah decembra lani in prevzemu oblasti se je Janševa vlada najprej lotila sprejemanja varčevalnih ukrepov. Kot je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, je namreč treba najprej rešiti akutne javnofinančne težave, šele nato bo pokojninska reforma smiselna.

Kakšne bodo vsebinske rešitve, kdaj bi lahko bile pripravljene in sprejete na vladi, kaj bodo glavne razlike med lani zavrnjeno reformo in sedaj načrtovano in tudi ali so že začeli z njihovo pripravo - vsa ta vprašanja so, kot so odgovorili z ministrstva za delo, preuranjena.

Je pa minister Vizjak javno že povedal, da si želijo pokojninsko reformo spraviti pod streho do konca prihodnjega leta in da bodo izhajali iz pokojninskega zakona, ki je padel na lanskem referendumu, saj so bile nekatere rešitve v njem dobre. Točke, ki niso bile usklajene, pa bodo poskušali reševati drugače.

Vizjak je marca tudi pojasnil, da je cilj sprememb doseči daljšo delovno aktivnost. Pokojninsko blagajno pa naj bi očistili izdatkov, ki nimajo povezave z zavarovanjem.

Osebni pokojninski račun

Če bo sedanja vlada sledila rešitvam, ki jih je SDS zagovarjala kot opozicijska stranka, bo poskušala uvesti tudi osebni pokojninski račun. Kot so pred letom dni odgovarjali kritikom takšne rešitve, s tem ne bi odpravili solidarnosti, bi pa odpravili privilegije. Uvedba osebnega informativnega izračuna pa bi povečala transparentnost sistema in služila tudi kot spodbuda za vplačevanje, je predlog še letos zagovarjal Vizjak.

Nekatere splošne opredelitve so nakazane tudi v vladnem predlogu vsebine socialnega sporazuma, ki med drugim omenja podaljšanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove, večjo povezanost med vplačanimi prispevki in višino pokojnin, pa tudi dodatno spodbudo vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Prav tako je na to področje že nekoliko posegel tudi zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ. Tako letos ne bo usklajevanja pokojnin, upokojenci s pokojninami nad 622 evrov pa ne bodo dobili letnega dodatka.

V postopku sprejemanja zakona je vlada poskusila v varčevalni paket vključiti tudi nekatere spremembe pri upokojitvenih pogojih. Vendar predlog, s katerim bi črtali uveljavljanje študijske dobe in vojaškega roka, moški pa si tudi ne bi mogli znižati upokojitvene starosti zaradi vzgoje in skrbi za otroka, tudi zaradi nasprotovanja sindikatov nazadnje ni bil vključen v besedilo.

Spremembe na področju dela na črno

Hitreje in za zdaj brez zapletov pa prihaja do sprememb na področju dela na črno. Potem ko je novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno na lanskem referendumu padla prav na pobudo SDS, je Janševa vlada že pripravila svoj predlog sprememb zakona in ga poslala v DZ.

Vladni predlog sicer predvsem usklajuje slovenski pravni sistem z evropsko zakonodajo, v tej luči pa gre za podobne ali enake rešitve, kot jih je vsebovala že zavrnjena novela. Vlada skuša med drugim preprečiti finančno izkoriščanje oseb, ki delajo na črno.

Predlog pa se ne dotika medsosedske pomoči, torej člena, ki je bil v padli noveli najbolj na udaru, češ da vodi v ovaduštvo. Prav tako v njem ni govora o boju zoper sivo ekonomijo s krepitvijo nadzora.

Glede na to, da si posebej v krizi učinkovitega spopada s sivo ekonomijo želijo tako delodajalci kot sindikati, pa je pričakovati, da se vlada ne bo ustavila zgolj pri omenjenih spremembah.

Ukrepi za spodbujanje poštenega dela

To potrjuje tudi dejstvo, da je v predlogu vsebine novega socialnega sporazuma predlagala ukrepe za spodbujanje poštenega dela, uvedbo pavšalne obdavčitve, ki bo spodbudila trajno zmanjšanje obsega sive ekonomije, vključitev obdavčitve samostojnih podjetnikov v sistem obdavčitve pravnih oseb in 15-dnevni plačilni rok za proračunske uporabnike.

Junija lani je na referendumu padla tudi novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Sporna je bila možnost omejitve dostopa do dela gradiv nekdanje Službe državne varnosti (SDV), čemur so nasprotovali tedanji opozicijski poslanci SDS in SNS, ki so bili tudi pobudniki referenduma.

Pred tem je za dostop do nekaterih arhivskih gradiv SDV neuspešno zaprosil publicist Igor Omerza, ki mu je Arhiv RS vpogled v dokumente dovolil šele po padcu novele na referendumu. Tedanjega direktorja Arhiva RS Dragana Matića, ki je v času referenduma zagovarjal drugačno stališče od sedanje največje vladne stranke, pa je sedanja vlada sredi marca razrešila.