ZSSS v ustavno presojo ne vlaga celotnega zakona za uravnoteženje javnih financ, temveč le posamezne člene. Ob tem računa na čim prejšnjo odločitev sodišča, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.

Res je, da ta zakon ne govori o upokojevanju, in tudi minister Vizjak je rekel, da uslužbence k temu nihče ne sili, saj se lahko zaposlijo kje drugje. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, kdo bo te ljudi zaposlil, je še dejal Zorko.

Po prepričanju sindikatov je obveznost regresa za letni dopust javnih uslužbencev že zapadla v izplačilo. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih, ki ga je DZ sprejel pred okoli mesecem in pol in predvideva podaljšanje roka za izplačilo regresa, zaradi zbiranja podpisov za razpis referenduma namreč po besedah sekretarja ZSSS ni pričel veljati.

Nekateri delodajalci tako te obveze niso izpolnili, drugi pa, kar po njegovih besedah pomeni, "da zakon za uravnoteženje javnih financ posega v že pridobljeno pravico, ki je že zapadla v samoplačilo". Ker so nekateri uslužbenci že prejeli regres, drugi pa ne in ga bodo v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ prejeli v nižjem znesku, Zorko izpostavlja vprašanje enakosti pred zakonom.

V ZSSS bodo počakali na višino izplačila regresa

Če bo nastala razlika v izplačilu, bodo članstvo pozvali k razmisleku za vložitev tožbe, če ustavno sodišče ne bi zadržalo izvršitve te določbe in če bi odločanje o ustavnosti trajalo dalj časa, je pojasnil Zorko.

Po podatkih ministrstva za pravosodje in javno upravo je letos regres v višini 692 evrov dobil že slab odstotek funkcionarjev in javnih uslužbencev. Po besedah sekretarja Sindikata državnih organov Slovenije Draga Ščernjaviča si je do 23. maja več kot 200 pravnih javnih oseb že izplačalo regres, kar je po njegovem mnenju visoka številka. Povedal je še, da se je o tem med drugim danes pogovarjal z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem.

Glede prisilne upokojitve je izpostavil, da je ustavno sodišče v nekaterih sodbah že odločilo, da tovrstno prenehanje delovnega razmerja zaradi izpolnjevanja minimalnih pogojev za upokojitev ni ustavno dopustno. Po Zorkovih besedah tudi sodba evropskega sodišča kaže na to, da različno obravnavanje javnih uslužbencev proti ostalim ni dopustno.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je opozoril na veliko brezposelnost starejših delavcev pri nas. Ko starejšemu zaposlenemu prekinejo delovno razmerje, ima po njegovih besedah na izbiro dvoje: ali se prijavi na zavod za zaposlovanje ali pa se upokoji. Slednje bi storila večina, je ocenil in pojasnil, da prav zato tako upokojevanje imenujejo kot "prisilno". V sedanjem sistemu pa se po njegovih besedah zaposleni sami odločajo, kdaj se bodo upokojili.

Prav zato Semolič ne razume politikov, ki po njegovem mnenju na eni strani govorijo o tem, da bodo morali ljudje delati čim dlje zaradi demografskih razmer, na drugi strani pa sami "prisiljujejo" zaposlene v upokojitev.

Varovano plačo prejemalo 1745 zaposlenih

Določbe v zakonu za uravnoteženje javnih financ glede varovane plače pa ZSSS izpodbija zato, ker se bo prejemnikom te plače plačilo dejansko znižalo bistveno več, kot se bo plača znižala ostalim javnim uslužbencem, je povedal izvršni sekretar ZSSS. Tudi pri tem je izpostavil vprašanje enakosti pred zakonom.

Predsednik sindikata ministrstva za obrambo Darko Milenkovič opozarja, da določilo glede varovanih plač jemlje že pridobljene pravice (s plačno reformo leta 2008), poleg tega pa se bodo prejemnikom varovanih plač plače znižale več kot ostalim javnim uslužbencem. Tako kot ostalim se jim bodo znižale za osem odstotkov, dodatno pa še zaradi prerazporeditve na nižje ovrednotena delovna mesta.

Kot so pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, tako imenovano varovano plačo prejemajo zaposleni, ki so ob uvedbi plačne reforme prejemali višje plače, kakor je nov plačni sistem vrednotil njihovo delovno mesto ali bi jim pripadale glede na njihovo stopnjo izobrazbe. Plač jim ob prevedbi torej niso znižali, ampak uvedli varovane plače, ki bi se s časom uravnale bodisi z napredovanjem, bodisi, ko bi se vrednost plačne lestvice višala in bi takšen posameznik dosegel znesek, ki so mu ga že izplačevali.

Varčevalni zakon pa je varovano plačo ukinil in so tako padli v nižje plačilne razrede, je dejal Milenkovič.

V javnem sektorju je po njegovih besedah varovano plačo prejemalo 1745 zaposlenih, od tega v obrambnem sektorju 278. V tem resorju so imeli varovane plače mehaniki za oborožitev in za specialno opremo, je povedal.

Šušteršič ni zaskrbljen

ZSSS ustavno sodišče prosi za hitro oziroma prednostno obravnavo te presoje, saj da ni njihov namen zadevo zadrževati, temveč priti do hitre odločitve. Na zvezi sindikatov so po njegovih besedah tudi prepričani, da bo ustavno sodišče sledilo navedbam v zahtevi za presojo ustavnosti in ugotovilo, da so omenjeni členi zakona v nasprotju z ustavo.

Finančni minister Janez Šušteršič se zaradi napovedi o zahtevah za ustavno presojo ne vznemirja. Po njegovih besedah sama vložitev ustavne presoje ne zadrži izvajanja zakona.