Mladi ne bodo več mogli računati na državno subvencijo za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanja oziroma spremembo namembnosti zemljišča. Zakaj? Ker so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor predvideli, da bi na letošnjem razpisu uspelo približno desetim odstotkom več prijaviteljev kot lani, kar pomeni okoli 7300 mladih družin, ki bi bile upravičene do letne subvencije 120 evrov na družinskega člana (v družini je v povprečju 3,57 družinskega člana). Z njihovo ukinitvijo bodo tako vsako leto prihranili 3,12 milijona evrov.

Čeprav so poslanci največje koalicijske stranke SDS še lani kot opozicija ostro nasprotovali zniževanju državnih subvencij za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja za mlade družine in na to temo zahtevali celo sklic nujne seje parlamentarnega odbora za okolje in prostor, so v sveže sprejetem zakonu o uravnoteženju javnih financ njihovo ukinitev podprli.

Subvencije brez večjega vpliva na dostopnost stanovanj

"V primerjavi z drugimi državami EU so v Sloveniji stanovanjske subvencije zelo slabo razvite; do zdaj so bile zelo nizke in komaj občutne, potem pa je prišla še ta nagla ukinitev. Vrzel, ki zeva med lastnimi sredstvi in nakupno ceno stanovanj, je zelo velika, subvencije pa je praktično ne pomagajo premostiti," je do dosedanjega sistema kritična predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in poznavalka stanovanjske problematike dr. Srna Mandič. Tudi nekdanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić je opozoril, da subvencija znaša le sedem odstotkov nakupa stanovanja, medtem ko mora preostalih 93 odstotkov kriti družina sama, zato si stanovanje lahko kupi le ekonomsko močna družina.

"Subvencije za mlade družine so bile relativno razpršene in niso imele večjega vpliva na dostopnost stanovanj," se kritiki pridružuje ekonomistka in nepremičninska strokovnjakinja dr. Andreja Cirman. Kot je že večkrat poudarila, bi mnogo večji učinek dosegli, če bi se namesto spodbujanja povpraševanja lotili problemov na ponudbeni strani. Ponudniki stanovanj so namreč dražili cene nepremičnin. "To zviševanje cen skušamo za nekatere kupce ublažiti s subvencijami, a mnogo ceneje in učinkoviteje bi bilo odpraviti ovire na strani ponudbe," meni Cirmanova.

Banke restriktivne pri mladih, pogumne pri gradbenikih

Pri tem so ena izmed ovir, ki mladim onemogoča pridobitev lastnega stanovanja, izjemno restriktivna bančna posojila. Kot utemeljuje Mandičeva, je "razmerje med posojilom in vrednostjo stanovanja pri nas najnižje med državami EU; v povprečju znaša vrednost kredita 40 odstotkov vrednosti stanovanja, medtem ko je drugod ta odstotek mnogo višji". Cirmanova pa pojasnjuje, da mladi težko prihajajo do kreditov predvsem zaradi nestabilnosti svojih zaposlitev in negotovosti z vidika varnosti in višine njihovega dohodka. "Banke so bile pri stanovanjskih posojilih izredno restriktivne do mladih kreditojemalcev, zelo radodarne in pogumne pa do gradbenih podjetij, kar je tudi pripeljalo do te krize," dodaja Mandičeva.

Reševanje problema dostopnosti do stanovanja pri mladih je po njenih besedah sicer naloga stanovanjske politike, vendar te "praktično sploh nimamo". Tudi Cirmanova meni, da bi bilo zelo treba oblikovati realistične cilje, ki presegajo zgolj širino enega mandatnega obdobja in željo po ponovni izvoljivosti politikov ter sledijo družbeno sprejemljivi in finančno uresničljivi viziji razvoja.

Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je novembra lani javnosti sicer predstavilo grob osnutek novega nacionalnega stanovanjskega programa, a odtlej se o dokumentu ni več govorilo. Podrobnejšega odgovora na vprašanje, kaj se dogaja z njim, nam tudi tokrat na ministrstvu za infrastrukturo in prostor niso dali, so pa zapisali, da naj bi ga vlada sprejela in posredovala državnemu zboru še v tem letu.

Ob tem so pojasnili, da bodo namesto s subvencijami dostopnost do stanovanj začeli povečevati s širitvijo najemnega fonda in s subvencioniranjem tistih z nižjimi dohodki. Spodbujevalno vlogo pri tem bo z zagotavljanjem neprofitnih najemnih stanovanj odigral republiški stanovanjski sklad, ki je pred kratkim že objavil javni poziv za nakup že zgrajenih, a nezasedenih stanovanj. Sklad bo za krepitev trga najemnih stanovanj ter za obnovo in gradnjo novih stanovanj nudil tudi javno-zasebna partnerstva, deljene in rentne odkupe, dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo in obnovo ter refinanciranje stanovanjskih posojil. Vsi ti ukrepi bodo tudi sestavni del novega stanovanjskega programa, na ministrstvu pa so še pojasnili, da bodo stanovanjsko problematiko reševali tudi z obdavčitvijo praznih stanovanj ter prenosom lastništva praznih vojaških stanovanj in kasarn na lokalne skupnosti. Sicer pa se z zakonom o uravnoteženju javnih financ ukinja tudi sklepanje pogodb z bankami o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi.