Lammert, ki je tridnevni obisk v Sloveniji začel v sredo v Mariboru, in Virant sta večji del pogovorov namenila prav razmeram v EU. Kot je po pogovorih v izjavi za medije poudaril Virant, Slovenja in Nemčija podpirata fiskalno disciplino in spoštovanje dogovorjenih pravil. Prav tako se državi strinjata, da je dilema med fiskalno disciplino in rastjo umetna.

Virant je nemškemu gostu tudi predstavil ukrepe, ki jih je Slovenija v praksi storila za reševanje krize, pri čemer je med drugim omenil zakon o uravnoteženju javnih financ. Kot je ob dodal, se zavedamo, da zniževanje javne porabe nima pozitivnega vpliva.

Sicer pa je predsednik DZ tudi poudaril, da želi Slovenija tujim partnericam sporočiti, da želi biti prijazno okolje za naložbe. Pri tem je naštel ukrepe, kot so povečanje prožnosti trga dela, davčne razbremenitve in zmanjšanje birokracije.

Povedal je tudi, da je Slovenija naklonjena zasebnim naložbam v javno infrastrukturo, da želi vzpostaviti prijaznejše podjetniško okolje in biti verodostojna partnerica. Izpostavil je, da je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije in ena največjih vlagateljic v Sloveniji.

Predsednik bundestaga je temu dodal le, da vse, kar je bilo povedano, drži. Dodal je, da sta želela z Virantom v pogovorih poiskati bilateralne težave, ker pa jih nista našla, sta se posvetila razmeram v EU.

Sicer pa je v odgovoru na novinarsko vprašanje Lammert poudaril, da bo Nemčija še naprej zagotovo nasprotovala evroobveznicam. Pri tem je pojasnil, da bi bile te dober finančni instrument, če bi imeli fiskalno disciplino, ne morejo pa biti pot do fiskalne discipline. Dejal je še, da je samo s stabilnimi proračuni oziroma fiskalno disciplino mogoče dolgoročno doseči rast in zaposlovanje.

Na vprašanje, kdaj bo Nemčija vpisala zlato fiskalno pravilo v ustavo, pa je Lammert odgovoril, da omejitve zadolževanja v svoji zakonodaji že imajo. Sicer pa želi Nemčija po njegovih besedah do poletnih počitnic ratificirati fiskalni pakt, pri čemer pa namerava to storiti skupaj z mehanizmom ESM - to dvoje namreč želi povezati.

Virant je ob tem spomnil na dogajanje v zvezi z zlatim pravilom v Sloveniji. Kot je dejal, sedaj v zvezi s tem vsi čakajo na sobotni kongres stranke SD.

Predsednika nemškega in slovenskega parlamenta sta izmenjala tudi poglede na evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Kot je povedal Virant, je gostu predstavil velik interes Slovenije, da bi bile te države čim prej v EU, a, kot je poudaril, tega ne more biti brez izpolnjevanja pogojev.

Povedal mu je tudi, da ima Slovenija rešena vsa bistvena vprašanja s Hrvaško, z arbitražnim sporazumom tudi vprašanje glede meje, in da ne bo med zadnjimi državami, ki bodo ratificirale njeno pristopno pogodbo.

Lammert je po pogovorih z Virantom nagovoril državni zbor in odgovarjal na vprašanja poslanskih skupin, kjer se je prav tako osredotočil na trenutne finančno-gospodarske razmere v EU in nujnost reševanja krize.

Spomnil pa je tudi na pomen EU. Kot je dejal, smo se zgodovinske lekcije 20. stoletja naučili skoraj vsi Evropejci, zato bi se morali tudi danes zavedati, da mora biti odgovor na izzive, s katerimi se soočamo, skupen. Težave namreč lahko rešimo le skupaj.

Sam projekt EU je tako izrednega pomena, da ne sme spodleteti. Ne igramo le vloge le zase, temveč tudi za druge, zato nam ne sme spodleteti, to je naša skupna odgovornost, enaka za Nemčijo kot za Slovenijo, je prepričan Lammert.

Ker pa smo danes v položaju, ko se 28 samostojnih držav - pri tem je imel Lammert v mislih tudi prihodnjo članico Hrvaško - zavzema za ohranitev svojih pristojnosti, je vedno težje sprejemati odločitve. Zato bi morala imeti poglobitev unije prednost pred nadaljnjo širitvijo, je poudaril.

Predsednik bundestaga se je danes srečal tudi s premierom Janezom Janšo. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta nadaljevala pogovor o aktualnih evropskih temah, ki sta ga pričela v začetku maja ob uradnem obisku Janše v Nemčiji.

V luči prihajajočih vnovičnih volitev v Grčiji sta izmenjala poglede na krizo, povezano s stabilnostjo evra. Lammert je ob tem poudaril, da velja pravila, ki se tičejo stabilnosti javnih financ, zapisati v ustavo, saj so tako bolj neodvisna od dnevno političnih dogajanj. Lammert pa je tudi podprl prizadevanja slovenske vlade za uravnoteženje javnih financ in reformne ukrepe, usmerjene h gospodarski rasti in zaposlovanju.

Lammerta je nato sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk, s katerim sta govorila o dvostranskih odnosih in evropskih temah.

Türk je v pogovoru posebej izpostavil vprašanja sistema odločanja v okviru EU ter vloge vlad in nacionalnih parlamentov v položaju, ko je Lizbonska pogodba okrepila položaj nekaterih institucij EU, hkrati pa so krizne razmere povečale zahtevnost odločanja in zato tudi vlogo nacionalnih parlamentov, ki odločajo o vprašanjih proračunskega značaja in o drugih pomembnih vprašanjih tega trenutka, so sporočili iz predsednikovega urada.

Lammert je predstavil prakso in izkušnje nemškega parlamenta in vlade v tem odločanju. Ta izkušnja zahteva vse bolj tesno sodelovanje in skrbno pripravo pogajalskih izhodišč za potrebe pogajanj v okviru EU, pa tudi skrbno pripravo odločitev, ki se po sprejetih predlogih v okviru EU predložijo v končno odločanje v nacionalnem parlamentu.

Predsednik republike je opozoril, da ima seveda vsaka država svoje specifike, tako ustavnopravne kot tudi tiste, ki zadevajo njen ekonomski in finančni položaj, vendar je poudaril, da je treba v procesu premagovanja sedanje krize poskrbeti za polno legitimnost vseh odločitev in za varovanje ustavnih vrednot sleherne države članice EU, so še zapisali v Türkovem uradu.

Lammert se bo v petek sešel z ministrom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turkom in obiskal Bled.