Še pred sejo odbora se bodo z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sestali vodje poslanskih skupin vladnih strank in člani odbora iz koalicijskih vrst. Vprašanja, kaj so glavni razlogi za zapiranje prav omenjenih DKP, in dvomi, ali je izbira res optimalna, se namreč ne pojavljajo le v opoziciji, temveč tudi v nekaterih vladnih strankah.

Na sestanku vodij koalicijskih poslanskih skupin pred tednom dni so se dogovorili, da jih bo zunanji minister danes seznanil z jasnejšimi argumenti za svoj predlog. Predstavil naj bi jim podatke o tem, koliko znašajo stroški delovanja posameznega predstavništva in kakšni so rezultati njihovega dela. Po naših informacijah imajo tako v opoziciji kot v nekaterih vladnih strankah pomisleke glede ukinjanja veleposlaništva na Švedskem - te naj bi še okrepilo vztrajno opozarjanje naših zdomcev, ki so se obrnili na številne politike. Prav tako je mogoče slišati pomisleke glede ukinjanja konzulata v Düsseldorfu, saj gre za gospodarsko še kako pomembno območje. Slovenija je namreč lani samo v deželo Severno Porenje - Vestfalija, kjer leži Düsseldorf, izvozila za okoli 930 milijonov evrov blaga, kar je bilo 27 odstotkov več kot leto prej, medtem ko celoten izvoz v Nemčijo na leto znaša okoli 3,7 milijarde evrov.

Vlada je sklep o odprtju konzulata v Düsseldorfu sprejela sredi leta 2010, pred tem pa je od leta 2006 v glavnem mestu nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija delovalo predstavništvo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ki je na vlado že naslovila pismo podpore za nadaljnje delo konzulata. "Prepričani smo, da lahko v sodelovanju s konzulatom tudi v prihodnje naredimo še veliko koristnega za slovenske izvoznike. Tudi podjetja, ki so bila prisotna na delavnici 'Vstop na nemški trg in poslovne priložnosti v Nemčiji', ki je sredi maja potekala v organizaciji Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je napovedano zaprtje konzulata negativno presenetilo. Zanimalo jih je, zakaj se zapira 'pomoč gospodarstvu' na našem najpomembnejšem izvoznem in uvoznem trgu, ki je že iz krize in s tega vidika za nas še bolj pomemben," so nam včeraj sporočili iz Japtija.

Da naj konzulat v Düsseldorfu ostane, se je na vrhu malega gospodarstva v okviru Gospodarske zbornice Slovenije zavzel tudi Tone Sagadin, vodja projektov v orodjarskem grozdu Celje, ki združuje 18 podjetij. Kot je dejal, je Severno Porenje - Vestfalija izjemno pomemben trg in zelo velik potencial za mala in srednje velika podjetja, ki potrebujejo nekoga, da jim odpira vrata. Gre torej za gospodarsko in ne za politično zgodbo, poudarja Sagadin.

A se nekateri bojijo, da je eden od pomembnih razlogov za ukinjanje düsseldorfskega konzulata prav politična barva tamkajšnjega konzula. Matjaž Pen je namreč nekdanji predsednik Zaresovega mestnega odbora v Celju, ministrom v sedanji vladi pa naj bi šlo v nos tudi njegovo precej intenzivno lobiranje proti zaprtju konzulata. Vendar pa bi lahko vlada v primeru nezadovoljstva nad konzulom Pena zamenjala (mandat mu poteče decembra) in ji ne bi bilo treba zapirati predstavništva, ocenjujejo nekateri diplomati. Ob tem poudarjajo, da stroški konzulata - najem prostorov znaša 25.000 evrov na leto, poleg Pena pa je zaposlena še strokovna sodelavka - glede na njegove rezultate niso (pre)visoki. Na očitke, da imamo v Nemčiji kar tri predstavništva (še veleposlaništvo v Berlinu in generalni konzulat v Münchnu), poznavalci odgovarjajo, da ta niso primerljiva, saj se düsseldorfski konzulat ukvarja izključno z gospodarsko dejavnostjo. Glede na to, da je Nemčija za Slovenijo najpomembnejša gospodarska partnerica, so prepričani, da bi morali diplomatsko mrežo tam še krepiti.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič zapiranje konzulata vidi kot problem za gospodarstvo, vendar tega ne želi komentirati izolirano od preostale zunanjetrgovinske strategije Slovenije. Poudarja, da odtegovanje sredstev promociji in zastopanju interesov slovenskega gospodarstva ne bo dobro vplivalo na naše izvozne rezultate. "Problem je, da se premalo zavedamo pomena slovenskega izvoza in slovenskemu gospodarstvu namenjamo premalo pomoči," opozarja Hribar Milič, ki prav gospodarsko diplomacijo in promocijo slovenskega gospodarstva ocenjuje kot največji žrtvi varčevalnih ukrepov pri nas.