"Naše članstvo ni zadovoljno s tem, kar je napisano, ne želim špekulirati, kako in zakaj, vendar pa je temeljni razlog v tem, da je članstvo precej nezaupljivo do obljub in podpisov vlade, saj ta ne izvršuje svojih zavez," je v pogovoru za RTV povedal Petrovič in dodal, da so člani priča "vedno novim izgovorom".

V sporazumu sicer vidi precejšen napredek, "ki ga ne gre zanemariti", vendar vztraja, da mora vodstvo slediti zahtevam svojega članstva.

V tem trenutku zato niso bili sproženi nobeni akti, ki bi se nanašali na vsebino sporazuma. Zdaj je na vrsti predvsem to, da najdemo in oblikujemo stališče, kako naprej. Ena od možnih poti je tudi pot referenduma," je dejal Petrovič, ki je zavrnil očitke, da so bila morda pričakovanja s strani sindikata previsoka.

Petrovič: Referendum je možnost, a ne nujna

Na vprašanje, kako naprej, Petrovič odgovarja, da je zaostritev stavke ena od možnosti, vendar računa, da se bo našla sprejemljiva rešitev, ki bo še zadovoljila člane, ki jih zastopajo.

"Policisti so že 20 let vedno izigrani v sklopu državne uprave. Dve desetletji je vrela juha, zato je v teh časih prekipelo. Fante povsem razumem. Tolikokrat so se kršile dogovorjene in podpisane besede, da so njihovi razlogi za zavrnitev sporazuma povsem argumentirani," je dejal prvi mož Sindikata policistov Slovenije, ki za zdaj ne namerava aktivno spodbujati ljudi k oddajanju podpisov za razpis referenduma.

Ščernjavič: V sporazumu nepravične točke

Predlog sporazuma vlade in policijskih sindikatov po oceni vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja ne posega v splošne interese zaposlenih v javnem sektorju oz. v sistem plač. Medtem pa sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič meni, da so v sporazumu točke, ki so zunaj konteksta pravičnosti.

S svojo odločitvijo ne želijo nikogar držati v šahu, je še dejal Petrović, saj uporabljajo zgolj demokratično orodje, ki so ga uporabili tudi drugi za dosego svojih legitimnih ciljev na pravni način. Policijska sindikata po njegovih besedah "nista teroristični organizaciji in nikogar ne ugrabljata".

Sporne točke sporazuma, s katerimi se policisti niso strinjali, se po njegovih besedah skrivajo v ozadju in so povezane z neuresničenimi dogovori iz preteklosti. Med te sodi tudi implementacija višješolskega sistema v policijske vrste, saj ti opravljajo tako zahtevna dela, da je za ta poklic že predpisana višješolska izobrazba, kar pa je treba urediti tudi v praksi.

"Ob tem so bili policisti, ne le pri plačah, pač pa tudi pri opremi in kakovosti delovnih pogojev vedno prikrajšani ter, tako kot je rekel tudi generalni direktor, prejemali drobtinice. Zdaj je tega dovolj," je bil jasen Petrovič

Redarji hočejo ločena pogajanja

Sindikati pooblaščenih uradnih oseb od vlade zahtevajo, da takoj skliče ločena pogajanja z njimi, saj želijo posebno kolektivno pogodbo, je med sestankom vladne pogajalske skupine s sindikati javnega sektorja povedala Sonja Kramar iz sindikata občinskih redarjev. Pravi, da se lahko pridružijo policistom in bodo začeli zbirati podpise za referendum.

Vizjak: Časa za dogovor ni več veliko

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je po sklepu Sindikata policistov Slovenije, da ne podpre sporazuma z vlado, za STA dejal, da se je vlada vedno pripravljena pogovarjati, če bo le na nasprotni strani interes za pogovore. Prav tako bo, kot je dejal, vlada naredila vse, da do dogovora tudi pride.

Sindikati so sicer po Vizjakovih besedah že izrazili interes, da bi se pogovarjali. "Mi pa smo pripravljeni to sprejeti in iskati dogovor do zadnjega," je dejal.

Časa za dogovor sicer po Vizjakovi oceni več ni veliko. "Zadnji rok je do konca maja, kar bi omogočilo, da bi zakon začel veljati s 1. junijem," je dejal.

Odpravo plačnih nesorazmerij bi radi odpravili tudi v državni upravi

Ščernjavič je pred sestankom sindikatov javnega sektorja in pogajalske vladne skupine Lidije Apohal Vučkovič glede realizacije plačnega dogovora v Ljubljani dejal, da sicer vsem sindikatom privošči dogovor, vendar obstajajo določene točke, ki so po njegovem mnenju "zunaj konteksta" pravičnosti. Omenil je denimo odpravo plačnih nesorazmerij ter plačilo povečanega obsega dela.

Presenečeni Vizjak policiste pozval k razumu: Sporazum je dober

Plačnih nesorazmerij je polno tudi v državni upravi, je dejal Ščernjavič, zato bodo tudi oni zahtevali odpravo do konca leta, če bodo s to zahtevo uspeli policisti. Kot je pojasnil, imajo pripravljen akt, zato je že v četrtek od ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča zahteval, da se dobijo in uskladijo pri kolektivni pogodbi za državno upravo.

Ščernjavič je ob tem poudaril, da bodo najprej zahtevali pojasnila, od vlade pa predvsem natančne finančne izračune, za koliko bo v primeru potrjenega sporazuma s policisti proračun dodatno obremenjen.

Enakomerna obremenitev in načelo pravičnosti se kljub vsemu mora spoštovati, tako pri policistih kot tudi pri ostalih uradnikih in strokovno tehničnih delavcih. "To bomo pa vztrajali, brez skrbi," je še povedal.

Po mnenju Štruklja ni razlogov, da bi prišlo do kakršnega koli zaostrovanja, saj sta policijska sindikata "rešila pomemben del težav, ki so se vlekle leta in leta". Za te težave je po Štrukljevem prepričanju odgovorna vlada in tako je na njej, "da razreši konflikt" glede referenduma o varčevalnem zakonu.

Štrukelj prepričan, da so se pogajali v dobri veri

Predloga sporazuma vlade in obeh policijskih sindikatov Štrukelj sicer formalno ne pozna, kolikor pa je z njim seznanjen, po njegovi oceni ne posega v splošne interese zaposlenih v javnem sektorju. Zato po njegovem mnenju tudi ni razloga, da bi se zaradi tega razburjali. Če pa bodo policisti kar koli dodatnega dosegli od tega, kar je navedeno v stavkovnem sporazumu vlade in reprezentativnih sindikatov, "jim bomo rekli hvala lepa, dobro ste se borili in bomo tudi mi uveljavili zadeve, ki ste jih vi dosegli". Zato reakcij nekaterih sindikalistov ob sporazumu vlade s sindikati ne razume.

Verjame, da so se pogajalci pogajali "v dobri veri", da bodo dosegli vse, kar je treba, seveda pa imajo organi, ki odločajo v sindikatih, po njegovem mnenju pravico odločiti drugače.

Štrukelj je prepričan, da predlog sporazuma ne ruši občutka za pravično porazdelitev bremen. Če so določila glede nove sistemizacije delovnih mest, ki jih predvideva sporazum vlade s policisti, nekaj splošnega, pa bi po njegovem mnenju lahko prišlo do urejanja tega področja tudi v drugih delih javnega sektorja.

Upa tudi, da je v sporazumu s policisti kakšna točka, ki bi prinesla izboljšanje za celotni javni sektor. V tem primeru jo bodo po njegovih besedah poskušali tudi sami uveljaviti. Povedal je, da je v sporazumu "zaznal marsikaj", ampak za zdaj tega ne želi komentirati, ker sporazum še ni sklenjen.