Potem ko zaradi zapletov v enem od policijskih sindikatov v četrtek ni prišlo do umika referendumske pobude in se je danes začelo zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ, je Vizjak kot glavni pogajalec dejal, da ga je zaplet presenetil.
"Da, to me je presenetilo, tudi zato, ker sta oba policijska sindikata pred začetkom pogajanj izjavila, da imata vsa pooblastila za podpis sporazuma. Po pogajanjih se je izkazalo, da temu ni tako. Težko se je pogajati, če tisti, ki se na drugi strani pogaja, nima opore v tistih, ki jih zastopa," je ob robu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani menil minister.
"Mi smo v sredo zvečer z obema policijskima sindikatoma parafirali sporazum, kar pomeni, da smo pogajalci obeh sindikatov in vlade uskladili tekst in vsebino sporazuma," je spomnil Vizjak.
Dodal je, da sta tedaj oba policijska sindikata izrazila željo, da sporazum verificirata na svojih organih in da se vlada zaveže k njegovi izvršitvi, saj so imeli policisti "v preteklih mandatih tudi določene sporazume, ki se niso izvršili".
Iz današnje tiskane izdaje Dnevnika: Policisti (še) niso podpisali dogovora z vlado
"Vlada naredila, kar je lahko"
Vlada je po Vizjakovih besedah za podpis obligacijskega dela kolektivne pogodbe za policiste pooblastila notranjega ministra Vinka Gorenaka. "Vlada je naredila vse, kar je lahko, zdaj pa pričakujemo uradno stališče obeh policijskih sindikatov," je dejal minister.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če policisti ne bodo popustili, je odgovoril, da se bo nadaljevalo zbiranje podpisov za razpis referenduma.
"Upam na modrost slovenskih državljanov, da bodo spoštovali večinski dogovor s sindikati v javnem sektorju, torej dogovor z 90 odstotki ljudi, ki jih zastopajo sindikati, ki so pristali na podpis. To je dovoljšnje jamstvo, da je dogovor dober," je poudaril Vizjak.
Slovenija talec sindikatov?
Po njegovih besedah se sicer zdaj postavlja resno vprašanje, ali bo Slovenija "talec zdaj enega jutri drugega sindikata in se bomo zapletali iz referenduma v referendum". "Če bomo pristali na to logiko, je to začetek konca te države," je posvaril.
"Pričakujem, da se bodo strasti pomirile," je dejal in dodal, da je v četrtek govoril z vodjema obeh sindikatov. Dobil je občutek, da gre pri njunih članih za nerazumevanje, kaj jim sporazum prinaša in da bo danes veliko naporov usmerjenih prav v informiranje članstva. "Mislim, da sporazum članom prinaša precej tistega, kar pričakujejo," je opozoril.
Miščevič: Zaplet je pričakovan
Dogajanje so komentirali tudi nekateri sindikalni predstavniki. Sekretar Sindikata carinikov Slovenije in nekdanji vodja ene izmed pogajalskih skupin javnega sektorja Dušan Miščevič je menil, da je zaplet pričakovan.
Glede na to, da je vlada za policiste našla določene rešitve, je ocenil, da je nekaj denarja še na razpolago. "Bilo bi pošteno, da se na enak način reši tudi ostale tovrstne probleme v javnem sektorju," je poudaril.
Dodal je, da (sicer še nepotrjeni) sporazum med policisti in vlado, če predstavlja prvo znamenje, da se bo urejalo odprta vprašanja, pozdravlja.
Štrukelj: Pogajanja morajo teči naprej
"Po moji presoji ima vlada vso odgovornost, da se dogovori s policijskima sindikatoma, saj dolgo, predolgo časa ni slišala zahtev policistov. Njihove zahteve je zanemarjala in ignorirala dolge mesece," pa je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Prepričan je, da morajo pogajanja, če organi sindikatov ne bodo potrdili dogovora vodstva in vlade, teči naprej in pripeljati do boljšega sporazuma.
Štrukelj je ocenil še, da se dogovor s policisti v sedanji obliki ne dotika plač. V zvezi z vladnimi finančnimi rezervami pa je dejal, da so, če drži novica o nakupu brezpilotnih vojaških letal, precej velike. Če informacija o nakupu ni "raca", je to pretresljivo, je sklenil.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je medtem izrazil zaupanje, da se bo vladi in policistom uspelo dogovoriti in da referenduma vendarle ne bo.
