Predsednik vlade Janša kot največji uspeh dosedanjega dela vlade izpostavlja, da so v tem času uspeli doseči premik v miselnosti in spoznanju, da je za uspešen izhod iz krize treba nekaj narediti. Po njegovih besedah je namreč ravno to omogočilo, da je vlada pri dveh ključnih projektih zadnjih treh mesecev - sprejemu rebalansa in paketa varčevalnih ukrepov - dobila tudi podporo socialnih partnerjev.
Po števcu zamenjav ena kadrovska rošada na dan
Čeprav je vlada po enomesečnih pogajanjih dosegla dogovor o varčevalnih ukrepih z večino sindikatov, pa se ji ni uspelo uskladiti s policisti. Ti so zato uveljavitev zakona za uravnoteženje javnih financ zaenkrat zaustavili z vložitvijo pobude za začetek postopka za razpis referenduma. Ob strani sta sicer v minulih dneh znova sedli za pogajalsko mizo in upata na dogovor.
Sprejem rebalansa in varčevalnih ukrepov sicer kot velik dosežek vlade vidijo tudi v koalicijskih strankah SDS, Državljanski listi, SLS, DeSUS in NSi, kjer so zadovoljni tudi z doseženim soglasjem s socialnimi partnerji. Po drugi strani pa v opozicijskima strankama Pozitivna Slovenija in SD menijo, da so varčevalni ukrepi škodljivi, vladi pa očitajo tudi politično kadrovanje.
Spodleteli načrti
Med prihodnjimi ukrepi pa vlada napoveduje ključne strukturne reforme. Med njimi navajajo reformo trga dela, zdravstveno reformo, pokojninsko reformo in reformo šolstva.
Vlada se je sicer v prvih 100 dneh sestala na 14 rednih in 12 dopisnih sejah ter več delovnih posvetih, bila pa je tudi na delovnem obisku v Ptujsko-ormoški regiji. V tem obdobju je sprejela 210 predpisov, in sicer 31 iz pristojnosti državnega zbora, 61 iz pristojnosti vlade in 118 predpisov iz pristojnosti ministrstev.
