Minister je sicer zatrdil, da dokončna odločitev o tem, katera predstavništva se bodo zaprla, še ni bila sprejeta, ter napovedal, da bo imel pomembno besedo pri končni odločitvi parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
Kaj bomo naredili za spodbuditev rasti in preživetje podjetij?
Erjavec je kot predsednik stranke DeSUS sicer prepričan, da je po varčevalnem paketu v koaliciji napočil čas za resno razpravo o tem, kaj bomo naredili za spodbuditev rasti in preživetje podjetij. "Če vlada tega koraka ne bo storila, nima perspektive," pravi.
Glede Hrvaške je izrazil zadovoljstvo, ker je hrvaški premier na nedavnem srečanju s slovenskim dal ustna zagotovila glede LB, hkrati pa opozoril, da problem s tem še ni rešen, saj se je zadeva le vrnila na stanje, ki je bilo dogovorjeno pred zadnjim zapletom.
V zvezi z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU pa je Erjavec dejal, da slovenski parlament ne bo zadnji, ki bo to storil, "če se bodo zaveze spoštovale".
Na vprašanje o notifikaciji nasledstva avstrijske državne pogodbe (ADP) je odgovoril, da velja, da smo pravni nasledniki ADP in da vsi delujejo v tem duhu.
Vprašanje sankcij proti Belorusiji
Minister je povedal, da je vodenje strateškega sveta za zunanjo politiko poveril Andreju Rahtenu, saj se je v preteklosti pokazalo, da minister zaradi obremenjenosti s sprotnimi zadevami za to nima časa. Rahten je bil zunanjepolitični svetovalec premiera Janeza Janše, a Erjavec nanj gleda "izključno kot na strokovnjaka z lepo znanstveno kariero" ter zavrača domneve, da ga želi premier preko Rahtena nadzorovati.
Erjavec se je na samem začetku mandata soočil z vprašanjem sankcij proti Belorusiji. "Ne dvomim, da sem ravnal pravilno tudi z vidika zaščite slovenskih interesov, saj je podjetje Riko dobilo posel v Belorusiji," je dejal in dodal, da po njegovih informacijah posel dobro napreduje.
Zatrdil je še, da Slovenija zaradi omenjene zadeve v EU zdaj ne čuti nobenih posledic, zdi se mu, da jo v uniji zaradi jasne pozicije bolj spoštujejo.
