Po njegovi oceni je čas za tehtno politično oceno in opredelitev pomena ZN v okviru celotne slovenske zunanje politike. Kot je dejal, bi bilo koristno, če bi "vlada in državni zbor sprejela oceno našega sedanjega angažiranja v ZN, in v kolikor bi ocenila, da je potrebno to angažiranje povečati, to tudi jasno povedala".

Kje bomo zadržali lasten, individualni profil?

Treba bi bilo znova pregledati prioritete Slovenije. "Določiti bi bilo treba, v katerih pogledih bomo delovali najprej v okviru EU, kje pa bomo zadržali lasten, individualni profil". Kot je namreč izpostavil, položaj Slovenije v ZN v vse večji meri opredeljuje njeno članstvo v EU. Delovanje in krepitev položaja Slovenije znotraj EU pa je v sedanjih razmerah prednostnega pomena tudi za uspešnost njenega dela v ZN, je dejal in poudaril, da moramo oboje znati povezovati na najboljši način.

Med vsebinskimi prioritetami, ki jih želi razvijati Slovenije, so po oceni predsednika človekove pravice povsem naravna izbira. Zato bi se dosedanje in prihodnje zanimanje Slovenije za človekove pravice in za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice, za kar Slovenija znova kandidira, moralo razumeti kot povsem pričakovano.

Slovenija pa mora urediti plačevanje članskih prispevkov za ZN, je bil kritičen. "Spomnimo se, da je Slovenija že bila na častnem spisku tistih, ki plačujejo članarino v celoti in pravočasno. V tem, kako neka država plačuje članarino in druge prispevke ZN, se dobro izraža tudi njen dejanski politični odnos do svetovne organizacije," je dejal. Kot je poudaril, s sedanjim stanjem plačevanja članskih prispevkov ne moremo biti zadovoljni, je pa prepričan, da se bo z določenim naporom in v določenem časovnem okviru to lahko spremenilo.

Priložnost za pogled naprej

Predsednik, ki se je v uvodnem nagovoru ozrl tudi na izkušnje Slovenije v ZN, je dejal še, da je uspešno kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu ZN leta 1997 omogočil tudi ugled, ki ga je Slovenija pridobila kot redna plačnica. Dveletno nestalno članstvo v VS ZN pa je označil kot "vrhunec prvega obdobja našega članstva v ZN".

Zunanji minister Karl Erjavec, ki je simpozij odprl, je prav tako ocenil, da je obletnica priložnost za pregled doseženega, predvsem pa za pogled naprej. Slovenija je veliko dosegla, postala je članica vseh pomembnih organizacij, kot so ZN, EU, Nato, Ovse, OECD.

Ni pa le članica, ampak tudi "dokaj aktivno deluje in zna tudi prevzeti odgovornost", je dejal ter izpostavil nestalno članstvo v ZN, predsedovanje EU, Svetu Evrope, Ovseju. "Vse to so seveda dragocene izkušnje, ki jih naša zunanja politika tudi potrebuje za to, da bomo lahko nadaljevali z dobro, učinkovito zunanjo politiko, ki ščiti slovenske interese," je dejal.

Ne le pravice, ampak tudi obveznosti

Poudaril pa je, da članstvo v mednarodnih organizacijah ne prinaša samo pravic in koristi, ampak tudi obveznosti. Pri tem je izpostavil skoraj popolno soglasje, ki jo je v odborih DZ za obrambo in zunanjo politiko ta teden dobilo sodelovanje Slovenije z enim opazovalcem v opazovalni misiji ZN v Siriji. Podpora je po njegovi oceni v skladu z vrednotami, ki jih zastopa Slovenija, kot so miroljubna politika, preprečevanje nasilja, spoštovanje človekovih pravic.

Tako Türk kot Erjavec pa sta poudarila, da se dan vstopa Slovenije v ZN, 22. maj, upravičeno obeležuje kot dan slovenske diplomacije.

Predsednik je pri tem opozoril, da je bila "Slovenija vključena v ZN od začetka, odkar so bili Združeni narodi med II. svetovno vojno še vojaško zavezništvo za boj proti fašizmu, nacizmu in japonskemu militarizmu. Po II. svetovni vojni je bila Slovenija - v okviru federativno urejene Jugoslavije - del korpusa ustanovnih članic ZN".

"Na to moramo biti ponosni, kot tudi na številne prispevke Slovencev - diplomatov in strokovnjakov na različnih področjih - v delovanju ZN od začetka naprej," je dejal predsednik, ki je tudi sam vrsto let dejaven v ZN tudi kot prvi veleposlanik Slovenije pri ZN in pomočnik generalnega sekretarja ZN.

Po nagovorih so na okrogli mizi v okviru simpozija, ki ga je z naslovom Od priznanja do aktivnega članstva pripravilo zunanje ministrstvo, o delovanju Slovenije v ZN in prihodnosti govorili nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, docent na FDV Milan Brglez, državni sekretar na MZZ Božo Cerar, vodja strateškega sveta za zunanjo politiko Andrej Rahten ter pooblaščena ministrica v MZZ Eva Tomič.