Statistika po besedah generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo Ane Vodičar kaže, da preživnine prejema 47.000 mladoletnih otrok in nekaj čez 13.000 polnoletnih, ki se šolajo. Otroci prejemajo različne preživnine, od samo enega evra do 1500 evrov, glede na potrebe otroka in zmožnosti starša.
Po podatkih ministrstva šest odstotkov preživninskih zavezancev svojih obveznosti ne izplačuje redno, takrat pa nastopi država, ki pomaga z izplačilom prek jamstvenega in preživninskega sklada. Direktor Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Branko Omerzu je pojasnil, da na leto nadomestilo preživnin izplačajo povprečno 3300 otrokom. Od začetka delovanja preživninskega sklada leta 1999 so izplačali 27,6 milijona evrov, prek izvršb pa so dobili 7,5 milijona.
Trenutno imajo aktivnih okoli 7000 izvršb, od leta 2010 do leta 2011 pa se je število otrok, ki jim izplačujejo preživnine, povečalo za 6,2 odstotka, obseg izplačanih sredstev je narasel za devet odstotkov.
Vendar država pri neplačevanju preživnin lahko tudi drugače ukrepa. Po besedah Vodičarjeve bodo starše, ki se soočajo z neplačevanjem preživnin, seznanjali, da lahko zaradi tega vložijo tudi kazensko ovadbo. Prav tako jih bodo opozarjali, da naznanitev tega kaznivega kaznivega dejanja poda tudi sklad.
Nussdorferjeva: Otrok mora biti na prvem mestu
Kot sta namreč opozorili Vodičarjeva in vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer, naj tisti, ki ima denar za elektriko, telefon ali registracijo avtomobila, otroku plačuje tudi preživnino. Po besedah Nussdorferjeve mora biti otrok na prvem mestu, zato se ji zdi pomembno, da se pri tistih, ki ne skrbijo za lastne otroke, vzbudi občutek krivde. "Malo je tistih, ki si svetijo s svečo, ker nimajo elektrike, a kar nekaj je otrok, ki ne dobiva preživnine," je dodala Nussdorferjeva, ki se ji zdi žalostno, da treba nekaterim groziti s kazenskim pregonom, saj ne želijo plačevati za svojega otroka.
Vodičarjeva je pri tem opozorila, da kazenski zakonik sicer kot možnost predvideva tudi zaporno kazen za neplačnike, kar pa ni njihov cilj, temveč to, da se starši ne bodo izogibali izplačilu preživnine. Tako je Nussdorferjeva spomnila na možnost odloženega pregona, ki jo tožilci večkrat izkoristijo. Starše se tako najprej povabi na tožilstvo, kjer se pogovorijo, nato pa tožilci spremljajo, ali zavezanci plačujejo preživnino ali ne. Če je ne, gredo v kazenski postopek.
Poleg ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vrhovnega državnega tožilstva ter jamstvenega in preživninskega sklada se v aktivnejšo vlogo pri naznanitvi neplačevanja preživnin vključujejo še ministrstvo za pravosodje in javno upravo, policija in varuh človekovih pravic.
