Predsednik DZ Gregor Virant je že napovedal, da bo rok za začetek zbiranja podpisov najverjetneje določil tako, da bo začel teči v soboto in bo tekel do 22. junija. Referendum bi tako lahko bil septembra. Da bo vlada, če bo zbrano dovolj podpisov, zahtevala oceno ustavnosti, pa je napovedal Radovan Žerjav.

Po pojasnilih Branimirja Štruklja, vodje stavkovnih odborov javnega sektorja, bi se brez referendumske pobude plače in drugi prejemki znižali ob julijskih izplačilih za mesec junij. »Če državni zbor na referendumsko pobudo ne bo vložil ustavne presoje in če referendum ne bi uspel, bi zakon začel veljati konec junija, kar pomeni, da bi do znižanj prišlo avgusta, ob julijski plači. V primeru, da bo prišlo do ustavne presoje, pa se bo zadeva zavlekla. Če bi ustavno sodišče referendum dovolilo, bi bil ta mogoč šele jeseni, a tudi če ga ne bi, bi vlada tvegala, da se začetek veljavnosti zakona prestavi čez 30. junij, ko preneha veljati veljavni zakon o interventnih ukrepih.«

Čeprav zastopajo sindikati, ki niso podpisali stavkovnega sporazuma, le okoli 20.000 javnih uslužbencev, pa bi morebitni referendum po mnenju predsednika sindikalne centrale KS 90 Petra Majcna lahko uspel. Pa četudi sta podpis, ki zavezuje, da referendumov ne podprejo, prispevali največji sindikalni centrali – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). »Med podpisniki ni centrale Pergam, pa tudi nas, ki imamo nekaj deset tisoč članov. Pri tem se je treba zavedati, da je večina sindikatov dogovor podprla le zaradi odprave plačnih nesorazmerij in da so bili odločno proti drugim ukrepom,« pravi Majcen. Po njegovi oceni je bila strategija vlade, da sklene pakt le z ZSSS, »zelo tvegana«. Predsednik Pergama Janez Posedi je povedal, da njegova centrala nima do dogovora nobenih zavez, in prav tako meni, da je odgovornost za dogovor z vlado na strani ZSSS.

Dušan Semolič na obtožbe odgovarja, da je referendum prva napovedala prav njegova centrala. »Iz tega razloga se je vlada obrnila na nas in začela z nami dialog. Ker nam je uspelo doseči, da je nekatere za delavstvo pomembne ukrepe odpravila oziroma omilila, smo se sporazumeli, da ne gremo v referendum,« je pojasnil Semolič. Kritika nekaterih sindikatov in njihove drugačne poteze po njegovem prepričanju ne pomenijo razkola v zadnja leta sicer zelo enotnem sindikalnem gibanju.