Ptuj in Novo mesto sta se odločila, da dvorane ne bosta gradila, pa ste jima kljub temu podaljšali rok za dokončen odgovor do 30. junija. Zakaj?

Najprej bi rad povedal, da se je ptujski župan Štefan Čelan opravičil. Dejal je, da napisanih besed ni izrekel. Kdo je koga narobe razumel, se niti nismo pogovarjali. Pri Novem mestu pa je bila dana obrazložitev, da je mestni svet ustavil odločanje o financiranju dvorane, a ne za večno, temveč do pridobitve gradbenega dovoljenja in izbire izvajalca. Torej gre za kakšnem mesec dni. Na podlagi obrazložitev smo sprejeli sklep, s katerim se je strinjalo tudi ministrstvo, da bo 30. junij skrajni rok, do katerega morata Ptuj in Novo mesto oddati vso dokumentacijo, potrebno za črpanje evropskih sredstev. Kot vemo, je vlada namenila 2,5 milijona evrov za mesti, ki bosta gradili novi dvorani. Če hočeta dobiti denar, morata do omenjenega roka predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, vse finančne konstrukcije in druge dokumente. Hkrati bo to tudi zadnji rok za mesti, če želita sodelovati pri projektu EP 2013.

Pa vas nič ne skrbi, da dvorani tudi v primeru, da bi se šlo v gradnjo, ne bi bili dokončani v določenem roku?

Rok za zgraditev obeh dvoran je 30. junij 2013. Seveda se ve, da so potem še določene ureditve, pa pridobitev upravnih dovoljenj in da ti postopki trajajo, toda dejstvo je, da je po načrtih in idejah to izvedljivo. Res je tudi to, da že dolgo ni bilo organizatorja, ki bi imel pred prvenstvom vse urejeno. Tudi v Litvi so lani še nekaj dni pred začetkom zaključevali zadnje stvari.

Zagotovo pa imate pripravljen tudi rezervni načrt, če vam ne bi šlo vse po načrtih?

Rezervni načrt je izdelan in ni velika skrivnost, a se na sestanku o njem nismo pogovarjali. Razpravljali smo o sedanji situaciji. Poleg županov vseh petih občin je bil prisoten tudi predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Drago Balent, ki je dejal, da vlada podpira prvenstvo in da so v letošnjem rebalansu proračuna sredstva za izpolnjevanje sprotnih obveznosti predvidena. Seveda je pa še vedno želja znižati stroške prvenstva. Ministrstvo je imelo sestanek s Fibo Europe, tako da potekajo prizadevanja, da bi se kotizacija še znižala.

Težav glede dvoran na Jesenicah in v Kopru pa ni?

Popravki na dvoranah Podmežakla in Bonifika so že sprejeti. Jesenice imajo tudi že gradbeno dovoljenje.

Mesta morajo košarkarski zvezi plačati kotizacijo v višini 600.000 evrov. Tudi glede tega so bile sprožene določene polemike.

Šeststo tisoč evrov je znesek, ki je bil dogovorjen pred podpisom pogodb. S tem so se strinjali vsi župani in so tudi na sestanku potrdili, da so to pripravljeni plačati. Edini pogoj je bil, da je enak znesek za vse, kar pa tako ali tako ni bilo nikoli sporno.

So mesta kakšen del kotizacije že plačala?

Nekatera so že. Je pa dinamika pri določenih, predvsem pri Jesenicah, spremenjena.

Kako pa bi bilo s kotizacijo v primeru, če bi prišlo do zamenjave pri mestih, glede na to, da so pogodbe že podpisane?

V pogodbah so podrobnosti dovolj natančno razložene. Dokler ne bo odpovedi, o tem ne bi preveč razpredal. Vsekakor bomo do 30. junija vedeli več in takrat se bodo določeni stvari razčistile. Kaj se bo zgodilo, katera mesta bodo morebitni novi prireditelji in kaj bo s starimi prireditelji, pa bomo govorili takrat, ko in če bo prišlo do konkretnih odpovedi.

Kakšen dobiček si obetate od evropskega prvenstva?

Košarkarska zveza ima na razpolago za pokrivanje stroškov samo kotizacijo mest. S tem bomo krili stroške nastanitev reprezentanc, logistiko, preostale prireditve v času prvenstva... Za pokrivanje stroškov imamo na razpolago še dobiček pri prodaji vstopnic in tretjino sponzorskih sredstev pri oglaševalskem prostoru. Toda cene vstopnic še niso določene, prav tako ni še znano vse okoli sponzorjev.