Po mnenju Jožeta Smoleta, generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je socialni sporazum "moralna zaveza ciljev in poti, kako priti do njih". Kakšen je njegov pomen, ponazarja z dejstvom, da se zanj ni odločila le prejšnja vlada, ki je bila nato poražena na kar štirih referendumih. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič vidi ključno sporočilo socialnega sporazuma v sporočilu, da se je potrebno "pogovarjati in dogovarjati". Čeprav marsikdaj ni bil idealen, pa je zaradi težnje po soglasju vselej deloval pozitivno, meni Semolič.
Miroslav Stanojević s Fakultete za družbene vede (FDV) gleda na socialni sporazum v bolj pragmatični luči. "Socialni sporazum naj bi definiral okvire političnih dogovorov, v katerih so vkalkulirana popuščanja in prejemanja," pravi. Kot primer navaja "trgovino" v 90. letih, ko so pod Drnovškovo vlado sindikati pristali na omejevanje rasti plač v zameno za mehkejšo pokojninsko reformo.
V izhodiščih socialnega sporazuma je med drugim zapisano, da bo o temeljnih vprašanjih s področij delovne zakonodaje, plačnega sistema ter zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja potrebno "soglasje socialnih partnerjev". Po Stanojevićevem mnenju bo omenjeno soglasje pomembno predvsem z vidika legitimnosti vlade. "Soglasje v socialnem sporazumu sicer ni zavezujoče. Toda če vlada sklene neki dogovor, ki ga potem zavrže, pride zelo blizu politične krize, saj bi bila zagotovo deležna težke artilerije referendumov," ocenjuje. Edina možnost za soglasje je, kot pravi, kompromis, ki pa lahko postane "tvegana igra" tudi za sindikate. "Pogajalski prostor je zelo ozek. Pretirano popuščanje lahko sindikate drago stane, predvsem z izgubo članstva," opozarja Stanojević.
Štrukelj: Za nas štejejo standardi Evropske unije, ne pa OECD
Po Semoličevih besedah je soglasje normalni standard, ki je bil pri delovni in pokojninski zakonodaji uporabljen tudi v prejšnjih sporazumih. "Soglasje pri temeljnih spremembah je pomemben postulat socialnega partnerstva, ki preprečuje, da bi tisti, ki ima v rokah moč, iskal rešitve brez upoštevanja preostalih partnerjev. Socialni sporazum je skupen izdelek vlade, delodajalcev in sindikatov," poudarja Semolič. Do čim večjega soglasja o reformah nima zadržkov niti Smole. "Dober primer je lansko leto. Ker minister Svetlik ni iskal konsenza, je padla pokojninska reforma," pravi.
Izhodišč za socialni dialog, ki so bila med partnerji usklajena konec marca, zaradi vložitve varčevalnega paketa in kasnejših pogajanj doslej še vedno niso podpisali štirje od 9 sindikatov, med njimi ZSSS in Konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki podpis načrtujeta v prihodnjih dneh. Pogajanja o socialnem sporazumu naj bi se začela prihodnji teden in naj bi bila po načrtih vlade zaključena do konca junija.
