Predlog novele zakona je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Juršo (DeSUS). Predlagajo spremembo 114. člena zakona o medijih, s katero bi se omogočilo neodplačno koriščenje oddajniške infrastrukture Radiotelevizije Slovenija (RTVS) tudi tistim televizijskim programom s statusom posebnega pomena, ki oddajajo prizemeljsko digitalno. Do zdaj je to veljalo le za analogno oddajanje.

Predstavniki poslanskih skupin, ki predlagano novelo podpirajo, so poudarili, da zakonska sprememba odpravlja nedoslednosti, ki so bile v slovenski pravni red uvedene s sprejemom zakona o medijih leta 2006, in usklajuje slovensko zakonodajo z evropsko direktivo na tem področju.

Tako po njihovem mnenju sedaj odpravlja diskriminacijo med televizijskimi in radijskimi programi posebnega pomena, saj da so slednji še vedno lahko koristili brezplačno oddajanje, medtem ko so bili televizijski programi z digitalizacijo oddajanja RTVS "primorani prevzeti visoke stroške digitalnega prevzemanja". Tako bi se lokalnim in regionalnim televizijam, ki oddajajo program posebnega pomena, pomagalo pri poslovanju oz. preživetju, s čimer da imajo v zadnjem času težave.

V Državljanski listi imajo resne probleme s predlagano novelo

Rihard Braniselj pa je dejal, da imajo v poslanski skupini Državljanska lista (DL) resne težave s predlagano novelo, saj se "ni mogoče izogniti občutku, da gre za zakonsko rešitev ad persona, namenjeno reševanju zgolj nekaj točno določenih gospodarskih družb". Gre pa za gospodarske družbe, ki RTVS dolgujejo 390.000 evrov in so popolnoma prenehale izplačevati svoje obveznosti že spomladi 2011, njihovi programi pa da imajo "mizerno gledanost in se podvajajo s programi, ki jih že predvaja RTVS". Končna odločitev glede podpore poslancev DL bo tako po njegovih besedah odvisna od teže današnjih argumentov v prid oz. proti noveli.

Tamara Vonta je v imenu poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS) ocenila, da rešitvi v noveli nista sporni in sta za programe posebnega pomena zelo pomembni. Sporno pa je po njenem mnenju "vsakokratno odpiranje sistemskega zakona za urejanje posameznih težav", zato po njenem mnenju rabimo zakon, ki bi ustrezno uredil najbolj pereča vprašanja na področju medijev - vprašanja koncentracije lastništva, avtonomije novinarskega dela, nadzora in zaščite javnega interesa. Sicer pa noveli zakona v PS po njenih besedah ne bodo nasprotovali.

Mediji bodo po rebalansu ob tretjino sredstev

Samo Bevk pa je v imenu poslancev SD ocenil, da je zaveza v koalicijski pogodbi, da se ne bodo vmešavali v medije, le "fama za javnost". Če bi koalicija želela, "da bi beseda postala meso", bi po njegovem mnenju danes obravnavali celovit zakon, ki bi celovito obravnaval problematiko stabilnejšega sistema financiranja medijev posebnega pomena. Ob tem opozarja, da bodo ti mediji po rebalansu proračuna letos dobili za tretjino manj sredstev, kot je bilo to sprva predvideno. S to novelo pa se bo po njegovem mnenju izboljševal položaj le nekaterih regionalnih televizij. Tudi Bevk predlagateljem novele namreč očita, da je predlog sprememb zakona "ozko interesno povezan in usmerjen oziroma nekaterim pisan celo na kožo".