Zakon je po Šušteršičevi oceni glede na razmere, v katerih je država, uravnotežen in vzdržen na najboljši možen način. Glede na dogovor s socialnimi partnerji bo zakon v letošnjem letu prinesel 500, v prihodnjem letu pa 750 milijonov evrov prihranka v državnem proračunu. Kot je pojasnil Šušteršič, bodo razliko med prvotnim vladnim predlogom in kompromisnim pokrili z zmanjšanjem drugih postavk v proračunu in prerazporeditvami.

Finančni minister je spomnil, da je vladi uspelo doseči dogovor s sindikati, kar kaže, da je velik del javnosti mogoče z argumenti prepričati, da je fiskalna prilagoditev nujna. Šušteršič je znova opozoril, da je sprejem zakona nujen, sicer bi zašli v situacijo, ki bi bila za Slovenijo izjemno težka.

Janša: "Vse, kar bomo privarčevali z znižanjem plač, bomo dali za obresti"

DZ je namreč začel obravnavo omenjenega zakona, potem ko so poslanci ves dan razpravljali o predlogu rebalansa letošnjega proračuna, s katerim je zakon tesno povezan.

Za razpravo o zakonu je predvidenih dobrih devet ur poslanske razprave, ki jo bo DZ nadaljeval v petek. Na podlagi dogovora s socialnimi partnerji so sicer vložena številna dopolnila, ki bodo omilila nekatere reze v proračunske odhodke.

Vse o vladnem varčevanju za vas spremljamo na enem mestu.

Varčevalni ukrepi za koalicijo nujni, za opozicijo razgrajevanje socialne države

Državni zbor se je po obravnavi rebalansa lotil še zakona za uravnoteženje javnih financ. V koaliciji so prepričani, da je sprejem zakona nujen, po dogovoru s sindikati pa tudi uravnotežen in sprejemljiv za vse. Opozicija je po drugi strani do predloga zelo kritična, vladi pa očita razgrajevanje pravne in socialne države.

Poslanec SDS Marko Pogačnik je opozoril na nujnost sprejema zakona, saj je javno porabo nujno treba uskladiti z realnostjo. Poslanci so danes po njegovih besedah pred pomembno odločitvijo, pri čemer takšnega paketa ne sprejemajo z veseljem. Ker pa se zavedajo resnosti situacije, je v danem trenutku takšen zakon najboljša možna rešitev. Kot je še dejal Pogačnik, so v SDS prepričani, da je Slovenija socialna država in bo to tudi ostala, ne sme pa postati "socialna ustanova".

Predlagani zakon je po mnenju Riharda Branislja (Državljanska lista) odraz izjemnih razmer, v katerih so se znašle država in njene javne finance. Poslanec priznava, da bo zakon posredno ali neposredno prizadel slehernega državljana, a so takšni ukrepi nujni, poleg tega pa so tudi rezultat socialnega dialoga in konsenza. V DL so po besedah Branislja prepričani, da državljani razumejo stanje, v katerem se znašla država.

Prevc: Gospodarska kriza je dolžniške narave

Poslanec SLS Mihael Prevc opozarja, da je gospodarska kriza dolžniške narave in se je ne bo rešilo le z dodatnimi finančnimi injekcijami v gospodarstvo. Prihodkovne strani proračuna se po njegovih besedah ne da polniti "kar tako, na silo". Zato vztrajajo pri tem, da je najprej treba urediti odhodkovno stran, ker tako ljudje kot podjetja dodatnih davčnih obremenitev ne morejo več prevzemati, je še dejal Prevc.

Tudi poslanci DeSUS so prepričani v nujnost sprejema zakona. Kot je pojasnila Marija Plevčak, so bili sprva nekateri ukrepi neuravnoteženi, a so v usklajevanjih naredili veliko izboljšav. V DeSUS so zadovoljni, da so koalicijski partnerji prisluhnili njihovemu zavzemanju za ohranitev dodatka za rekreacijo upokojencem in tudi drugim predlogom. V tej poslanski skupini tako ne vidijo več razloga, da zakon ne bi bil več sprejemljiv za javnost.

"Če bi obstajala lažja pot, bi jo gotovo izbrali," pa je dejal poslanec NSi Matej Tonin. Kot pravi, se zavedajo, da s tem zakonom ni bil nihče zadovoljen, niti v koaliciji, a so s skupini močmi ublažili nekatere pritiske, denimo na družine. Toninu se zdi pravično, da ukrepi ne bodo prizadeli družin z najnižjimi prihodki. Glede plač v javnem sektorju pa poslanec opozarja, da sedaj zakon končno odpravlja vsa plačna nesorazmerja.

Da bosta zakon podprla, sta napovedala tudi poslanca narodnih manjšin Laszlo Göncz in Roberto Battelli.

Opozicija kritična

Predlogu pa ostro nasprotujejo v opozicijskih poslanskih skupinah. Kot je dejal Jani Möderndorfer, v Pozitivni Sloveniji ne podpirajo ukinitve javnega šolstva in zdravstva, razvrednotenja pravne države in ukinjanja pridobljenih pravic ter zmanjšanja dostopnosti do visokega šolstva. V PS sicer pozdravljajo dogovor med vlado in sindikati, saj menijo, da bi bila referendumska blokada slaba, kljub temu pa ukrepov, ki so po besedah poslanca slabi in nečloveški, ne bodo podprli.

Tudi poslanka SD Andreja Črnak Meglič je zakonu očitala vrsto resnih pomanjkljivosti, med drugim neustavnost. Kot pravi, ne nasprotujejo samemu varčevanju, ampak obsegu in obliki, kot ga predlaga vlada. Zakon po njenem mnenju razgrajuje socialno državo, takšna politika pa krizo še poglablja in povečuje socialne razlike. Zakon je po njenem mnenju neuravnotežen, saj največje breme nalaga srednjemu sloju. Vladi še očita, da najbolj posega v sektorje, ki bi morali imeti ključno vlogo pri ponovnem zagonu gospodarstva.