Kot pravi Jankovič, v Pozitivni Sloveniji ne nasprotujejo varčevalnim ukrepom, a da pri tem zakonu ne gre za varčevanje, temveč uničevanje. "Nekdo hoče denimo uničiti univerzo, potem pa govorijo, da želijo biti družba znanja," je dejal. Hitenje s sprejemanjem zakona se mu zdi popolnoma nespametno, kritičen je tudi do števila vloženih dopolnil, ki presegajo število členov zakona.

Opis zakona: "Mešana solata, skropucalo ali zmazek"

Če bi se ga vprašalo, katero besedo naj uporabi za opis zakona, je dejal, da lahko uporabi besedo solata oziroma "mešana solata", ali pa "skropucalo" in "zmazek". Tako je Janković predlagal, naj se zakon umakne, doseže dogovor s sindikati ter nato pripravi nov zakon in nov rebalans proračuna. Po njegovi oceni v zakonu tudi ni nobenega razvojnega ukrepa.

Ob tem se Janković sprašuje, ali "tisti, ki so zakon predlagali, sploh vedo, kaj so predlagali", saj je samo koalicija vložila 193 dopolnil. Tak način je namreč po njegovi oceni v posmeh pravni državi, demokraciji in "strankam, ki so v predvolilni kampanji obljubljale nekaj drugega". Omenil je, da je šest strank decembra lani s socialimi partnerji podpisalo sporazum, ki je predvideval, da enostranskega poseganja v že pridobljene pravice ne bo.

Sprejeli so "mini pokojninsko reformo"

Njegova strankarska kolegica Alenka Bratušek je spomnila, da je bila večina njihovih dopolnil na matičnem odboru, ki je zasedal v minulih dveh dneh, zavrnjenih, nekaj minimalnih sprememb pa so sprejeli. Izpostavila je, da je bila med dopolnili sprejeta tudi "mini pokojninska reforma", čemur je tudi že nasprotovala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. V vladi po njenih besedah vedo, da je bil referendum o pokojninski reformi 5. junija lani in da se leto dni po referendumu v to vsebino ne sme posegati.

Sama meni, da je pot, ki si jo je začrtala vlada, popolnoma napačna, kar da že potrjujejo tudi izjave nekaterih visokih funkcionarjev EU. Kot je dejala, je vlada predvidevala za okoli 500 milijonov evrov finančnih učinkov, sedaj pa so se znižali za 150 milijonov.

Tudi poslanka Maša Kociper je opozorila, da se z zakonom za uravnoteženje javnih financ presega meje varčevalnih ukrepov in posega na področje reform, ki niso družbeno dogovorjene. "Morda ima ta vlada mandat za varčevanje, nima pa mandata velikega števila državljanov, da uvaja velike družbene spremembe", je dejala in nadaljevala, da nekateri govorijo o "drugi republiki, o kateri je ena od strank že govorila".

Tako število ukrepov ima številne negativne učinke

Tako število ukrepov ima lahko po njeni oceni številne negativne učinke, ki pa jih sedaj še ni mogoče predvideti. "Država niso številke in saldo 0,0 na koncu, ampak zlati državljani in njihove pravice", je menila. Ob tem je omenila pozive k ukinitvi državnega sveta, kar je, kot pravi Kociprova, majhen ukrep v smislu racionalizacije. A taki ukrepi bi lahko pomenili "razgradnjo države".

V Pozitivni Sloveniji tako poskušajo narediti vse, da ne bi prišlo do hitre ukinitve državnega sveta. Predlagajo, da se zmanjša število članov državnega sveta, denimo na 33, na nekaterih področjih naj se mu pooblastila zmanjšajo, ponekod pa povečajo. Ob tem še predlagajo, da se okrepi moč državnega sveta na področju veta, ukinejo nekatere pristojnosti, ki se niso uporabljale, denimo možnost parlamentarne preiskave in zahtevo za referendum, ter ukine imuniteto državnim svetnikom.