ZSSS: Predlog nas je presenetil

V ZSSS so na današnji tiskovni konferenci izrazili nasprotovanje predlogu, da se študij, starševski dopust in vojaščina ne bi več štela kot dodana doba za upokojitev.

"Spreminjanje pogojev za upokojevanje ni bilo vključeno v vsebino, ki je bila predmet dialoga med vlado in sindikati," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. "Takšen predlog, ki je prišel v ponedeljek, nas je presenetil," je poudaril.

Semolič je še povedal, da se o tem s predstavniki vlade ob usklajevanju stališč do vladnega predloga varčevalnih ukrepov niso pogovarjali. Po njegovih besedah gre za "sistemsko spremembo" in "grob poseg v pričakovane pravice državljanov".

Varčevalni ukrepi: Po spremembah upokojitvenih pogojev podpis sporazuma negotov

Poslance pozivajo, naj dopolnilo umaknejo

Pri ZSSS zato pozivajo poslance pozivajo, naj umaknejo takšno dopolnilo. Pri tem pa tudi opozarjajo, da so volivci 5. junija lani zavrnili referendum o pokojninskem zakonu in da leto dni po referendumu ni mogoče spreminjati pokojninske ureditve. Upokojitvene pogoje je treba obravnavati ob pripravljanju pokojninske reforme, na pogovore o njej pa smo sindikati pripravljeni takoj, je tudi dejal Semolič.

V ZSSS izražajo upanje, da "takšno enostransko poseganje v pokojninsko zakonodajo ne pomeni prejudiciranja sprejemanja novega pokojninskega zakona". "Ta je za nas zelo pomemben in pričakujemo, da se bo pripravljal v okviru socialnega dialoga," je dejal Andrej Zorko iz zveze.

V ZSSS ob tem opozarjajo, da se odločitev predsedstva ZSSS, da ne bo pričelo referendumskih aktivnosti v primeru, da bodo v parlamentu sprejeti ter v zakonu o uravnoteženju javnih financ uveljavljeni s sindikalno centralo usklajeni amandmaji, ne nanaša na pogoje upokojevanja. Usklajeni amandmaji se namreč nanašajo na denarna nadomestila za čas brezposelnosti, na socialno in zdravstveno varstvo, starševsko varstvo in porodnice, družinsko politiko ter na socialni položaj upokojencev.

Skupnost FDV in NSDLU zahtevata odstop Janševe vlade, še posebej ministra Turka

Če bo določba sprejeta, bodo ponovno preučili odločitev glede referenduma

"To pa pomeni, da bo ZSSS, če bo v parlamentu sprejeta in v zakonu uveljavljena določba 169a člena, ki vpeljuje sistemske spremembe na področju upokojevanja, ponovno preučila odločitev glede referendumskih aktivnosti," so zapisali v zahtevi za umik spornega dopolnila, ki so jo poslali vladi in poslanskim skupinam. "Gre namreč za izredno resen, grob in enostranski poseg v pravice delavcev," dodajajo.

Prav tako bodo preučili vse možne pravne poti za izpodbijanje veljavnosti te določbe, vključno s presojo ustavnosti. "Ne gre namreč prezreti dejstva, da od dneva referenduma glede pokojninske reforme še ni preteklo leto dni. Z drugimi besedami povedano: ni preteklo obdobje moratorija na odločanje o vprašanju, ki je bilo predmet referenduma," so še zapisali v omenjeni pisni zahtevi.

Državni zbor bo predlog zakona obravnaval na izredni seji, sklicani za četrtek in petek.

Tanko: Nasprotovanje opozicije je bilo v zadnjih dneh nekako komično

Žerjav se je zavzemal za upoštevanje vojaščine

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je na tiskovni konferenci tudi spomnil, da so mnogi poslanci današnjih koalicijskih strank takrat nasprotovali takemu zaostrovanju pogojev.

Pri tem je kot primer navedel predsednika SLS in ministra za gospodarstvo in razvoj Radovana Žerjava, ki se je izrecno zavzemal za upoštevanje služenja vojaščine. Tako v ZSSS pričakujejo, da takšni poslanci ne bodo spremenili svojih načel "samo zato, ker so prišli na oblast".

Koalicijski poslanci sinoči zaostrili pogoje za upokojevanje

V zgodnjih jutranjih urah je Odbor državnega zbora (DZ) za finance in monetarno politiko končal razpravo o dopolnilih na zakon za uravnoteženje javnih financ. Koalicijski poslanci so v tem času z dopolnili omilili nekatere varčevalne ukrepe, za člene, ki zadevajo odprta vprašanja s sindikati, pa poskrbeli, da so ostali odprti.

Člani odbora so tako pustili odprte možnosti, da na plenarnem zasedanju DZ, ki je predvideno za četrtek in petek, v zakon z dopolnili vnesejo morebitni dogovor s sindikati javnega sektorja, ki bo predvidoma dokončno znan danes.

Bralni maraton: Pred državnim zborom študentje spet berejo Hlapce Ivana Cankarja

Zaostrili pogoje za upokojevanje

Seznamu varčevalnih ukrepov so koalicijski poslanci dodali zaostritev pogojev za upokojevanje. Tako po novem ne bo več mogoče uveljavljati dodane dobe za študij in vojaški rok, moški pa si tudi ne bodo mogli znižati starostne meje z upoštevanjem otrok.

Zgoraj napisani ukrepi naj bi začeli veljati takoj, v praksi pa pomenijo zvišanje starostne meje za upokojitev. Na letni ravni naj bi bilo s tem v proračunu privarčevanih približno 27 milijonov evrov.

Opozicija in ZSSS kritična

Kot je poročal Radio Slovenija, so se v opoziciji kritično odzvali na napovedane spremembe.
"To je mala pokojninska reforma"

Predlog je po poročanju Radia Slovenija med sejo odbora kritizirala opozicija. Poslanka SD Andreja Černak Meglič je ukrepe označila za malo "pokojninsko reformo", za katero ljudje sploh ne vedo. Nekatere poslance SD je tudi zanimalo, ali je spremembe pokojninske reforme sploh dopustno spreminjati, glede na to, da so volivci lani na referendumu zavrnili pokojninsko reformo. Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je pojasnil, da glede tega ni nobene bojazni, saj nobena od rešitev, ki je predlagana, v omenjeni reformi ni bila predlagana.

Pokojnine pod 1450 evri

Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, po katerem pokojnine, ki jih izplačujejo iz državne blagajne, ne bodo smele biti višje od 1450 evrov, letni dodatek (v različnih zneskih) pa bodo dobili le tisti z manj kot 622 evri pokojnine.

Člani odbora so z dopolnilom dvignili višino dohodka za tiste, ki padejo v četrti dohodninski razred, na slabih 70 tisoč evrov bruto. Uvedbo dodatnega dohodninskega razreda je sicer predlagala SD, podprla pa jo je tudi koalicija. Glede tega je finančni minister Janez Šušteršič na odboru pojasnil, da se omenjeni razred uvaja kot začasen ukrep, "kot neke vrste krizni davek", od njega pa si letno v proračunu obetajo okoli 15 milijonov evrov.