"Država" zaposluje v 2600 enotah 160.000 ljudi

Sektor država vključuje po pojasnilih statističnega urada proračunske uporabnike, uporabnike proračunov občin, obeh blagajn, pokojninske in zdravstvene, javne zavode, agencije, sklade, Slovensko odškodninsko družbo, Kapitalsko družbo, DSU, Slovensko turistično organizacijo in podobno. V omenjenem delu javnega sektorja, ki ga sestavlja 2600 enot pod javnim nadzorom in za katere velja, da manj kot polovico svojih stroškov pokrijejo s prodajo na trgu, je bilo lani zaposlenih več kot 160.000 ljudi ali 17 odstotkov vseh zaposlenih v državi.

Po besedah Marjane Klinar iz statističnega urada se je število zaposlenih v sektorju država v obdobju od 2000 do 2008 povečalo za petino, do leta 2011 še za nekaj več kot tri odstotke. Hkrati je celotna zaposlenost v državi upadla in delež zaposlenih v sektorju država se je zvišal na 17 odstotkov vseh zaposlenih. Še v obdobju od leta 2000 do 2008 je bila Slovenija v povprečju držav Organizacije za ekonomska sodelovanja in razvoj (OECD), kjer je sektor država zaposloval 15 odstotkov vseh zaposlenih.

Drugi del javnega sektorja predstavlja več kot 600 družb pod javnim nadzorom, pri čemer je osnovno merilo neposredni ali posredni večinski lastniški delež države. Med njimi so na primer Dars, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Elektro Slovenije, Premogovnik Velenje, lekarne, domovi za ostarele, NLB, Zavarovalnica Triglav in druge. Omenjene družbe zaposlujejo skupno nekaj več kot 77.000 oseb.

V sektorju država bolje plačani le tisti s srednješolsko izobrazbo

Čeprav so plače zaposlenih v sektorju država v letih 2009 in 2010 povprečne plače v državi presegale za 27 oziroma 21,6 odstotka, pa imajo glede na stopnjo izobrazbe višjo plačo od povprečne - v povprečju za 7,7 odstotka - le v državi zaposleni s srednjo izobrazbo. Tako zaposleni z osnovno kot višjo oziroma visokošolsko izobrazbo imajo v povprečju višje plače, če so zaposleni v zasebnem sektorju, kot če so zaposleni v sektorju država. Na skupne podatke tako v veliki meri vpliva predvsem izobrazbena struktura. Medtem ko ima 56 odstotkov vseh zaposlenih v sektorju država višjo izobrazbo, znaša ta delež skupno v Sloveniji 29 odstotkov. Na drugi strani je v sektorju država "le" pet odstotkov zaposlenih z osnovno izobrazbo, skupaj v državi pa 13 odstotkov.

Povprečne plače zaposlenih z višjo ali visoko izobrazbo so v zasebnem sektorju višje, in sicer ne glede na to, ali se primerjajo s povprečno plačo zaposlenih v sektorju država ali v javnih družbah. Slednji so imeli leta 2010 namreč za 0,4 odstotka nižje plače od povprečja, zaposleni v sektorju država z višjo ali visokošolsko izobrazbo pa so imeli za 2,8 odstotka nižjo plačo od povprečja. Naj ob tem še omenimo, da je javni sektor skupaj, torej država in javne družbe, lani po prvih ocenah statističnega urada ustvaril 29 odstotkov dodane vrednosti.

Države članice EU znižale izdatke države, Slovenija še ne

Izdatki držav EU so vrh zaradi posledic finančne krize dosegli leta 2009, ko so v povprečju znašali 51,1 odstotka BDP, v letu 2011 pa so se znižali na 49,1 odstotka BDP. Hkrati se je znižal tudi primanjkljaj. V Sloveniji do znižanja izdatkov še ni prišlo, ravno nasprotno. Leta 2009 so se izdatki sektorja države zvišali na 49,3 odstotka BDP, leto kasneje na 50,3 odstotka, lani pa ob več kot 6,5-odstotnem primanjkljaju na 50,9 odstotka BDP, pojasnjujejo v statističnem uradu. Slovenija je lani več, kot znaša povprečje EU v deležu BDP, namenila bruto investicijam, kapitalskim transferjem, socialnim prejemkom, subvencijam in sredstvom za zaposlene.

V času krize so se med izdatki države sicer najbolj povečali izdatki za socialno zaščito, v okviru teh pa izdatki za starost. Če je država leta 2007 za socialno zaščito namenjala 15,5 odstotka BDP, je leta 2010 ta strošek dosegel 18,7 odstotka BDP. Izdatki za starost so se v tem okviru z 8,3 odstotka BDP v letu 2007 povečali na 9,7 odstotka v letu 2010, lani pa naj bi po prvi oceni znašali 10,3 odstotka BDP. Znatno, s 0,4 odstotka BDP na 1,1 odstotka BDP, so se od leta 2008 do leta 2011 povečali izdatki za brezposelnost. Izdatki za družine in otroke so se od leta 2008 do 2010 povišali z dveh odstotkov BDP na 2,5 odstotka BDP.

Največja težava Slovenije pa bodo tudi v prihodnje izdatki za pokojnine. Ti se bodo po projekcijah statističnega urada brez sprememb pokojninskega sistema do leta 2060 zvišali na 18,6 odstotka BPD. A če je Slovenije leta 2010 za starost namenila omenjenih 9,7 odstotka BDP, imajo nekatere druge države še večje težave.

V Italiji so ti stroški znašali 13,7 odstotka BDP, v Grčiji 13,2 odstotka, v Franciji 13 odstotkov. Najbolje gre Irski, ki je za starost namenila 4,5 odstotka BDP, in Cipru, ki je namenil pet odstotkov BDP.