Poslanci so na začetku seje s sklepom določili, da bo odbor vse tri zakone, ki so bili predvideni za obravnavo na današnji nujni seji - zakon za uravnoteženje javnih financ, novelo zakona o policiji in novelo zakona o dohodnini -, obravnaval v okviru iste točke. Omenjene zakone bodo tako združili v en t.i. hibridni zakon, nato pa na podlagi tega pripravil dopolnjen predlog zakona.

Opozicijski poslanci so takemu načinu obravnave ostro nasprotovali, češ da se izigrava tako delovanje državnega zbora kot poslovnik. Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) je med drugim izpostavila, da se enači zakon, "ki bi zagotavljal varnost na tekmah", torej predlog novele zakona o policiji, z uravnoteženjem javnih financ, kar da je "res višek in popolnoma neprimerno". Predsednik odbora Andrej Šircelj (SDS) ji je odvrnil, da se je tak postopek že uporabljal, in da bi imela tudi novela zakona o policiji finančne učinke.

Novelo so predlagali poslanci Pozitivne Slovenije s prvopodpisanim Petrom Vilfanom, opredeljevala pa je dve novi policijski pooblastili za zagotavljanje večje varnosti na športnih prireditvah. Prvo pooblastilo je prepoved udeležbe na športnem dogodku posameznikom, ki so v okviru športnega dogodka kršili javni red in mir ali storili kaznivo dejanje, povezano z nasiljem, z drugim pooblastilom pa bi policisti lahko skupini navijačev prepovedali potovanje na športno prireditev.

Vilfan je ob predstavitvi poudaril, da želijo s predlogom novele preprečiti podobne izgrede, kot so se v preteklosti že dogajali, po njegovih besedah pa novela tudi ni usmerjena proti navijaškim skupinam, temveč proti posameznikom, ki na tekmah razgrajajo. Vendar pa mu je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Robert Marolt pojasnil, da je ministrstvo že pripravilo sistemske rešitve na področju policijske zakonodaje, z njimi pa urejajo tudi preprečevanje nasilja na javnih prireditvah. Zato vlada po njegovih besedah nasprotuje "takim nesistemskim spremembam, ki med drugim prinašajo določene nejasnosti in nedorečenosti".

Več nejasnosti in pomanjkljivosti je ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba, ki je podvomila tudi v skladnost s prekrškovno in kazensko zakonodajo, hkrati pa bi novela lahko omogočala tudi poseg v človekove pravice, so še menili v službi.

Omenjena novela tako ni doživela podpore, opozicijski poslanci pa so bili bolj uspešni z novelo zakona o dohodnini, saj je odbor sprejel sklep, da se v dopolnjen predlog zakona o uravnoteženju javnih financ vključi člen, ki določa večjo obdavčitev tistih, ki na leto prejmejo več kot 60.000 evrov bruto.

Po besedah enega od predlagateljev, Matevža Frangeža (SD), je tak predlog eden od "gradnikov alternativne poti za konsolidacijo javnih financ". Pomembno se mu zdi, da se krepi tudi prejemke na prihodkovni strani, kot je dejal njegov poslanski kolega Janko Veber pa bi s tako ureditvijo letne prihodke v proračun povečali za 40 milijonov evrov.

Finančni minister Janez Šušteršič je ob tem opozoril, da bi se s tako določitvijo dodatno obremenilo vse prejemnike dohodkov. Poslanec Državljanske liste Bojan Starman je ob tem menil, da je že zdajšnja obdavčitev prevelika, ena največjih na svetu. Po drugi strani pa je Veber opozoril, da ni mogoče breme krize razdeliti samo na srednji razred, ampak so dolžni del sredstev prispevati tudi tisti, ki zaslužijo največ.

Poslanci sedaj obravnavajo predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, h kateremu pa so vložili kar 320 dopolnil, zato sedaj pripravljajo čistopis. Seja je bila tako prekinjena do 20. ure.