Slovenski najstniki so več doma
Tudi petnajstletni fantje imajo v Sloveniji manj dobrih prijateljev kot v drugih državah, kljub temu pa precej več od deklet. Mladostniki pri nas tudi redkeje preživljajo večere zunaj s prijatelji - kako, raziskovalcev ni zanimalo - kot v drugih državah. Vsaj štiri večere na teden s prijatelji preživlja le 13 odstotkov trinajstletnic in 16 odstotkov trinajstletnikov, v Španiji pa kar polovica. Tudi elektronskih stikov z vrstniki je glede na raziskavo v Sloveniji manj od povprečja. Prek interneta in mobilnega telefona je s prijatelji dnevno v stiku 69 odstotkov slovenskih petnajstletnic in 46 odstotkov fantov te starosti. Najbolj so pri elektronskih stikih zagnane petnajstletnice iz Litve: kar 81 odstotkov se jih vsak dan s prijatelji "pogovarja" na tak način.
Poročilo z omenjeno mednarodno primerjavo, ki ga je v teh dneh izdala Svetovna zdravstvena organizacija, ugotavlja, da so deklicam odnosi v povprečju pomembnejši. Zato so zanje značilna bližnja prijateljstva z manjšo, "izbrano" skupino vrstnikov, fantom pa je ljubše druženje v večjih skupinah. Raziskava je tudi pokazala, da imajo mladostniki iz premožnejših in bolj izobraženih družin več prijateljev. Razlike med državami po drugi strani pojasnjujejo s kulturnimi normami in pričakovanji. Ta lahko vrstniško druženje s prijatelji spodbujajo ali pa tudi ne. Glede na to interpretacijo je slovenska družba druženju zunaj doma in družine manj naklonjena.
Podobno je z razlikami glede preživljanja večerov zunaj doma pri fantih in dekletih: starši, ugotavljajo v poročilu, hčerke nadzorujejo bolj kot sinove. Pogosteje jim, na primer, zastavljajo vprašanja in pogosteje vedo, kje se potikajo. Poročilo ob tem opozarja, da pogosto druženje z vrstniki ni enoznačno dobro ali slabo. Na eni strani lahko mladim omogoči izkušnje, prek katerih postanejo bolj "trpežni", samostojni in odgovorni. Druženje s prijatelji je pomembno varovalo pred tveganimi vedenji; mladi se na tak način naučijo zabavati, ne da bi ob tem popivali ali jemali droge. Po drugi strani pa je lahko prav druženje z vrstniki povezano s tveganimi vedenji, na primer zlorabo drog in alkohola ali prezgodnjimi spolnimi odnosi.
Alkohol škodi mladim možganom
Tudi ta zadnja raziskava HBSC je pokazala, da je delež najstnikov, ki v Sloveniji uživajo alkohol, razmeroma visok. Zaskrbljujoč je zlasti delež petnajstletnikov, ki pijejo alkohol redno oziroma vsaj enkrat na teden. Da to počno, je zatrdila kar petina deklet in tretjina fantov. Visok je tudi delež petnajstletnikov, ki so se prvič opili že pri 13 letih ali prej. Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik poudarja, da je v Sloveniji alkoholna industrija očitno močnejša od nacionalnih preventivnih programov: "Prikazani podatki bi morali biti jasen signal za to, da je Slovenija glede zmanjševanja rabe alkohola med otroki med manj uspešnimi evropskimi državami."
Fantje v večini držav pijejo več kot dekleta, a ta jih polagoma dohitevajo. V Sloveniji je razlika med spoloma še vedno občutna, na Finskem ali Švedskem pa razlik skorajda ni, kar je najbrž ena od (neljubih) posledic vse večje enakopravnosti spolov. Strokovnjaki opozarjajo, da se z opijanjem mladostnikov ne bi smeli sprijazniti. Zgodnje pitje alkohola je namreč velik dejavnik tveganja za prihodnjo odvisnost. Je tudi eden od razlogov za približno 60 bolezni in je v korelaciji s številom poškodb, slabšim uspehom v šoli, osipom in tveganim spolnim vedenjem. Poleg tega novejše raziskave kažejo, da uživanje alkohola slabo vpliva na razvoj možganov otrok in mladostnikov, in sicer na tisti del možganske skorje, ki vpliva na emocionalni, kognitivni in socialni razvoj. Izkušnje držav pri omejevanju pitja alkohola kažejo, da je učinkovita zakonska prepoved prodaje alkohola mladim, učinkoviti so šolski programi ozaveščanja, zelo tudi pomaga, če starši čim dlje vztrajajo pri popolni prepovedi pitja alkohola.
Kot neučinkovita pa se v skoraj vseh državah kaže prohibicija marihuane. Tudi v Sloveniji: da so jo kadili v mesecu pred anketo, je izjavilo 12 odstotkov petnajstletnih fantov in 8 odstotkov deklet, kar nas uvršča na zaskrbljujoče 10. mesto. Redni uživalci imajo več težav kognitivne narave, slabši šolski uspeh, med njimi je več depresivnosti, anksioznosti in agresivnosti. Marihuana pa lahko pri nekaterih sproži tudi psihoze. Dr. Nataša Dajčman, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, je pojasnila, da si stroka ni povsem enotna glede vloge marihuane pri tem. "Huda tesnoba ali nenavadne misli, ki so predhodniki psihoze, lahko vplivajo na to, da mladostnik poseže po marihuani, lahko pa jih marihuana sproži, saj je dokazano, da v možganih spreminja delovanje nevrotransmiterjev. Prav tako ni jasno, ali bi se psihoza pokazala v vsakem primeru," je povedala Dajčmanova.
