Odbor se je s predlogom rebalansa - ta predvideva 7,9 milijarde evrov prihodkov (753 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu) in devet milijard evrov odhodkov (1,1 milijarde evrov manj) - seznanil v delu, ki se nanaša na področje kmetijstva in okolja. Proračun ministrstva za kmetijstvo in okolje se z rebalansom v letošnjem letu zmanjšuje za dobrih 11,6 milijona evrov na dobrih 544,6 milijona evrov.

Bogovič je pojasnil, da je bilo izhodišče za pripravo predloga rebalansa realizacija proračuna za lansko leto. "Ena ključnih predpostavk rebalansa je, da bo ob tem sprejet tudi paket zakonov, ki omogoča zmanjšanje na odhodkovni strani proračuna," je poudaril Bogovič. Ob tem je izpostavil predvsem znižanje plač in stroškov dela. "Če v juniju ne bo prišlo do znižanja plač, bomo imeli velike težave," je opozoril Bogovič.

Rebalans proračuna za ministrstvo načrtuje 204 milijone evrov integralnih sredstev, torej sredstev za slovensko udeležbo pri programih, ki so financirani z evropskim denarjem, medtem ko je bilo lani realiziranih za 255 milijonov evrov teh sredstev. Zmanjšanje sredstev bo tu izvedeno predvsem z znižanjem stroškov dela, je pojasnil Bogovič.

Ob prestavitvi rebalansa je Bogovič izpostavil dve področji, kjer rebalans opazneje znižuje sredstva. Kot prvo je izpostavil čebelarstvo in veterino, kjer so predstavniki ministrstva v okviru razprav s proračunskimi uporabniki ugotovili, da je pri čebelarstvu in veterini prišlo do večjega znižanja sredstev, kot ocenjujejo, da je sprejemljivo, zato so pripravili amandma, za katerega računajo, da bo sprejet na odboru za javne finance.

Precej manj sredstev bo prejel tudi Zavod za gozdove Slovenije. Predstavniki zavoda so zato pripravili amandma, s katerim bi se jim v okviru rebalansa povečala sredstva, vendar pa odbor tega predloga ni obravnaval, saj po mnenju strokovne komisije ni bil ustrezno pripravljen.

V.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša je sicer izpostavil, da ima zavod že sedaj zelo nizke prihodke, zmanjšanje sredstev pa bi resno ogrozilo njihovo delovanje, zaradi česar bi morali razmišljati o odpuščanju zaposlenih. Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Igor Hrovatič je ob izrazil dvom, da bi ob sprejetju rebalansa lahko izvedli vse načrtovane naloge, ki jih določa zakon. Tudi on je ocenil, da bi jih bistveno zmanjšanje sredstev prisililo v odpuščanje.

Gašpar Gašpar Mišič (Pozitivna Slovenija) je poudaril, da z varčevalnimi ukrepi ne smemo škoditi razvoju kmetijstva in varstvu okolja. Združitev nekdanjega kmetijskega ministrstva in ministrstva za okolje in prostor je po njegovih besedah prinesla občutno zmanjšanje sredstev, kljub temu da se mu v primerjavi z ostalimi ministrstvi jemlje najmanj. Izpostavil je tudi težave pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev in poudaril, da je Slovenija na tem področju premalo učinkovita.

Zvonko Lah (SDS) je ocenil, da se bo varčevanje pri rebalansu proračuna izkazalo za pravilno, ko bodo predstavljene sistemske rešitve. Med težavami kmetijstva je izpostavil nizko stopnjo samooskrbe. "Zavedati se moramo, da je samooskrba Slovenije s hrano zaskrbljujoče nizka, slovensko kmetijstvo pa je v primerjavi s sosednjimi državami nekonkurenčno," je poudaril.

Janko Veber (SD) je poudaril, da predlog rebalansa ne predvideva, kakšne bodo posledice zmanjšanja sredstev za slovensko kmetijstvo in podeželje. Varčevanje ministrstva je po njegovem mnenju neustrezno, saj ne upošteva dejstva, da so nekateri zavodi že v preteklih letih zmanjševali porabo.

Jožef Horvat (NSi) je med težavami kmetov izpostavil njihovo nekonkurenčnost v primerjavi s kmeti v sosednjih državah. Robert Hrovat (SDS) pa je ocenil, da je bil prejšnji proračun nerealno zastavljen, sedaj pa se po njegovih besedah "prvič realno načrtuje proračun". Katarina Hočevar (Državljanska lista) je ob tem ocenila, da zaradi rebalansa proračuna podeželje in kmetijstvo ne bosta nazadovala.