V SVIZ-u so tako izpostavili, da so se zaposleni vse od vrtcev pa do univerz pripravljeni odreči delu svojih plač in pristati na slabši materialni položaj, nikakor pa ne na znižanje kakovosti javnih vrtcev in šol, ki jih vsiljuje vlada.
Se vlada zaveda, kaj tvega?
"Kakovostno in vsem dostopno javno izobraževanje, ki ga zagotavlja država, je najučinkovitejše sredstvo za povečevanje blaginje prebivalstva in stabilnosti družbe,“ so v SVIZ-u zapisali v izjavi za javnost in se vprašali, ali se slovenska vlada zaveda, kaj s predlaganimi ukrepi na področju izobraževanja sploh tvega.
Ker bodo najbolj prizadeli nekaj tisoč članic in članov sindikata, kakor tudi ostale zaposlene z nizkimi plačami, SVIZ tudi ne more pristati na dodatna znižanja plač, nadomestil za stroške in regresa. "To velja zlasti za hišnike, kuharje, tajnike, računovodje, laborante, pomočnike vzgojitelja in številne tehnike v šolstvu, znanosti in kulturi, ki ne odpravljajo nesorazmerij,“ so pojasnili v sindikatu, ki zastopa 40.000 članic in članov. Dodali so še, da bi te zaposlene zniževanje potnih stroškov, regresa, nadomestila za prehrano, odpravnin in drugih stroškov prizadelo še bolj kot druge.
Zagrozili s pogovori o referendumu
Izpostavili so tudi stališče pred nadaljevanjem pogajanj z vlado - "možen je pristanek na osemodstotno znižanje plač, če se iz Zakona o uravnoteženju javnih financ umaknejo posegi v standarde in normative, ki znižujejo kakovost izobraževanja, in če se znižajo posegi v visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost do ravni, ki bi tema dejavnostma omogočala normalno delovanje. Znižanje plač mora biti časovno omejeno in progresivno, torej ničelno ali manjše pri nizkih plačah in večje pri visokih plačah.“
Zagrozili so še sklic izredne seje, ki bi odločal o vložitvi zahteve za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o uravnoteženju javnih financ, če bi vlada enostransko (z zakonom) posegla v pravice zaposlenih, v kolektivne pogodbe, v kakovost šolstva in raziskovalne dejavnosti.
