Na ministrstvu za finance še nimajo načrta, kako bodo ukrepali proti kršiteljem, saj pričakujejo, da bodo sprejeti sklepi vlade upoštevani. Vladi, ki je nameravala regres urediti z zakonom, so načrte prekrižali policisti z zbiranjem podpisov za razpis referenduma. Tako zakon, ki je že bil sprejet, ni stopil v veljavo. Sklep vlade je pozen, pravnik Rajko Pirnat pa pravi, da stoji na trhli pravni podlagi.
V dogovoru, ki ga je z vlado 30 reprezentativnih sindikatov podpisalo novembra 2010 je določeno, da se mora regres izplačati z aprilsko plačo, na ministrstvu za javno upravo in pravosodje pa trdijo, da dogovor ni obvezujoča pravna podlaga za izplačilo. Ker rok ni določen, dodajajo, velja skrajni rok iz zakona o delovnih razmerjih, to pa je prvi julij.
"Mislim, da ima ta dogovor pravno naravo kolektivne pogodbe, saj ustreza definiciji kolektivne pogodbe iz zakona. Bil je podpisan in objavljen v Uradnem listu. Mislim, da je veljaven in da delodajalce zavezuje k izplačilu regresa. Če delodajalec ne izplača regresa, ravna v nasprotju s kolektivno pogodbo," je za zurnal24.si pojasnil pravnik Rajko Pirnat.
Za veljavnost kolektivne pogodbe pa ni nujno, da jo podpišejo vsi sindikati. Kot pojasnjuje, sporazum ne bi bil veljaven, če ga ne bi podpisalo dovolj sindikatov po takratnih predpisih. Če sporazum ne bi bil veljaven, ga tudi ne bi smeli objaviti v Uradnem listu.
