V združenju poudarjajo, da je bila enotnost Slovencev na plebiscitu vrh dogodkov, ki so leta 1991 pripeljali do poenotenja slovenskega naroda v prizadevanju za samostojnost in demokracijo.
Povod za izjave, ki utrjujejo stare delitve slovenskega naroda
Dan upora proti okupatorju pa je po njihovi oceni v pregretih političnih in kriznih razmerah lahko povod za nadaljevanje zaostrenih izjav, ki utrjujejo stare delitve slovenskega naroda. Kot so zapisali v VSO, pri tem še posebno izstopa predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik "z domnevo, da se je proces slovenskega osamosvajanja začel že 27. aprila 1941".
"Ko so slovenski komunisti 27. aprila 1941 ustanovili antiimperialistično (pozneje osvobodilno) fronto, so bili še zavezniki nacistične Nemčije, proti okupatorju pa so se dejansko postavili šele po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Slovenski komunisti so z OF monopolizirali odpor proti okupatorju, že spomladi 1943 pa so z Dolomitsko izjavo podrli njen koalicijski značaj. Leta 1945 je bila OF zmagovita in povezana z zavezniki, ni pa mogoče reči, da je vsestransko osvobodila Slovenijo ali da je prinesla demokratično ureditev," so med drugim zapisali v združenju.
Spoštujejo prizadevanja vseh borcev
Kot poudarjajo, je neodvisna in demokratična Slovenija nastala v letu 1991 v trenutku premirja med slovenskimi političnimi akterji, vendar "kot prelom s totalitarno vladavino, torej v nasprotju s tradicijo jugoslovanske in slovenske komunistične partije".
V VSO ob tem spoštujejo prizadevanja vseh borcev za slovensko samostojnost in neodvisnost. Posebno pa izpostavljajo pomen vrednot, ki so slovenski narod poenotile, in opozarjajo "na katastrofalne posledice tistih dejanj v naši zgodovini, ki so ga cepile in zato delale ranljivega".
Stroške proslave bo iz prispevkov članstva plačala ZZB NOB
Vlada je na seji 22. marca sklenila, da se zaradi varčevanja v letošnjem letu organizirata le dve državni proslavi: ob dnevu državnosti ter ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Na državni ravni tako letos poleg dneva upora proti okupatorju ne bomo obeležili še dneva reformacije. Ob tem so se pojavili pozivi vladi, naj obeleži tudi ta dva praznika.
Proslavo ob dnevu upora proti okupatorju bo organizirala borčevska organizacija
Tako so se odločili, da bodo vseslovensko proslavo ob tem prazniku organizirali v ZZB NOB, kjer bodo iz prispevkov članstva plačali tudi stroške proslave. Zgolj programski naj bi znašali okoli 3000 evrov, so ob odločitvi pojasnili v zvezi. Za pomoč pri organizaciji proslave so se obrnili na Mestno občino Ljubljana, ki je bila pripravljena pomagati.
