Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo Žiga Turk pravi, da je imel občutek, da so se danes, ko so se sicer že tretjič dobili, razšli v prijateljskem vzdušju, a to ni dovolj. Vladna stran je namreč po njegovih besedah tudi danes pogrešala konkretne približevalne predloge na področju standardov in normativov.
"Imeli bomo še več javnih uslužbencev, ki bodo slabo plačani"
Njegov vtis je, da sindikalna stran standarde in normative razumejo kot nedotakljive, kot "nekaj, kar se absolutno ne more spreminjati", kar ga žalosti. Kot je dejal, pa je alternativa temu večje znižanje plač v javnem sektorju, kar pomeni, da bo "več javnih uslužbencev, ki bodo slabo plačani".
"Pri vseh sindikalistih je precej volje, le Štrukelj se ne premakne za milimeter"
V zvezi z morebitno uvedbo šolnin na univerzi, minister pravi, da z nobenimi ukrepi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo ne uvaja šolnin, niti ne ustvarja pogojev za to uvedbo. Na ministrstvu so po Turkovih besedah prepričani, da lahko varčevalni program izpeljejo v okviru obstoječih kadrov in obstoječih sredstev, da od študentov ne bo treba pobirati šolnin. Poudaril je še, da so v intenzivnih pogovorih z rektorji univerz glede tega, kje bi še bile možne rezerve.
Štrukelj za umik predlaganih sprememb
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj pa je po pogajanjih ocenil, da je danes prišlo do prekinitve pogovorov. Stališče Sviza je ostalo nespremenjeno, kar po Štrukljevih besedah pomeni, da so pripravljeni pristati tudi na znižanje plač, če bi vlada umaknila tiste ukrepe v šolstvu, od vrtca do univerze, ki poslabšujejo kakovost javnega šolstva.
Sindikati pristali na 8-odstotno znižanje plač
Sindikalisti so tudi opozorili, da standardi in normativi veljajo za daljše časovne obdobje. "Po naši presoji je povsem nesprejemljivo, da bi se spremembe standardov in normativov zgodile v zakonu, ki ima časovno omejitev in je utemeljen z izrednimi razmerami," pravi Štrukelj.
Zato so tudi iz tega razlogov pozvali vlado, naj standarde in normative umakne iz tega zakona, po tem pa so se o njih pripravljeni "v normalnih razmerah" pogovarjati.
FF: Predlagani ukrepi bi poslabšali kakovost dela
Na varčevalne ukrepe na področju izobraževanja se je danes odzval tudi senat ljubljanske Filozofske fakultete (FF), ki je opozoril na pogubne učinke, ki jih utegne imeti pretirano zmanjševanje sredstev za univerzitetno izobraževanje na razvoj slovenske družbe. Predlagani ukrepi bi po njihovem bistveno poslabšali kakovost dela, ogrozili izpeljavo bolonjske reforme in povzročili zaostajanje Slovenije za državami, ki v krizi poskušajo ohraniti razvojni zagon z nezmanjšanim ali celo povečanim deležem proračunskega denarja za izobraževanje, so sporočili s fakultete.
Člani senata FF so prepričani, da se družba, ki zmanjšuje vlaganje v humanistiko in družboslovje ter sploh v izobraževanje, odpoveduje trajnostnemu in skladnemu razvoju. Kot so zapisali, tega ne bodo dopustili. Vse odgovorne pozivajo k ponovnemu premisleku o posledicah morebitnih ukrepov na izobraževanje in blaginjo državljanov.
