Minister za finance Janez Šušteršič: "Vlada je sprejela program stabilnosti, v katerem ni novosti. Prvi cilj je, da se primanjkljaj države zniža pod 3 odstotke BDP. Drug pomemben cilj je, da javne finance strukturno uravnovesimo do leta 2015.“ Tretji sklop ukrepov so ukrepi na področju finančnega sektorja, tu je potrebno omeniti dokapitalizacijo NLB s pomočjo zunanjih investitorjev, brez posegov v proračun.

Skrben pregled stanja v NLB

Bonitetna hiša Moody's je v sredo znižala oceno kreditnega tveganja za tri največje slovenske banke. Znižanje ocene bank je bilo pričakovano, je dejal Šušteršič. Po dokapitalizaciji NLB je pričakovati izboljšanje stanja. Za bankamo ne stojijo s proračunom, kot je bilo to do zdaj, iščejo pa druge rešitve za dokapitalizacijo. Kdo je potencialni investitor, ki naj bi NLB zagotovil dodaten kapital, ki ga regulator zahteva do konca junija, ni želel razkriti. V NLB poteka skrben pregled stanja, na koncu naslednjega meseca bodo znani rezultati. To je pomembno tudi zaradi morebitnega investitorja.

Na vprašanje, koliko banke vplivajo na gospodarsko stanje v državi, konkretno na BDP, je minister Šušteršič dejal, da bi to zahtevalo temeljito raziskavo in da odgovora ne more podati.

Ministrstvo za finance je OECD o zakonskih spremembah, ki so AUKN odvzele nekatera pooblastila, natančno obveščalo, ni pa bilo pri tem edino in različna stališča o tem v Sloveniji so se očitno prenesla v OECD, se je minister Janez Šušteršič odzval na navedbe OECD, da je novela odmik od dobre prakse.

Upanje za konsenz ostaja

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je komentiral stanje na področju pogajanj. Vizjak je po seji vlade povedal, da je približevalni predlog sindikatov "pravi signal za nadaljnja pogajanja", zlasti glede regresa in potnih stroškov. "Zadnji predlog sindikatov in včerajšnji pogovor pri predsedniku vlade vlivata upanje, da najdemo konsenz," je dejal.

Sindikati javnega sektorja so, kot smo že poročali, predlagali 8-odstotno znižanje plač (delno linearno in delno progresivno) ob hkratnem izplačilu obeh zadnjih četrtin za odpravo plačnih nesorazmerij. Pri tem še naprej vztrajajo pri izplačilu regresa v enaki višini kot lani. Sindikalni približevalni predlog naj bi nekaterih informacijah prinesel 120 milijonov evrov prihranka, medtem ko bi z zadnjim vladnim predlogom (10-odstotno znižanje plač ob hkratni odpravi obeh četrtin za odpravo plačnih nesorazmerij in znižanje mase regresa za 50 odstotkov) privarčevali 200 milijonov evrov. Vizjak ocenjuje, da bodo v prihodnjih dneh dorekli stvari.

Pri normativih v izobraževanju napredka ni

Nekoliko bolj zadržani so glede skupine, ki se pogovarja o pogajanjih v šolstvu. "Tu se ne premakne skoraj nič, saj na nasprotni strani ni popuščanja niti za milimeter," je potožil Vizjak. Zato je na vladni strani vse manj upanja.

Poudaril je tudi regres javnih uslužbencev, pri katerem so sindikati zelo togi. "Vlada točno ve, kje je meja, do katere lahko gre. Prej ne bomo popustili," je dejal Vizjak. "Pri pogajanjih ne bomo popustili prek razumnih meja." Zahtevam pogajalcev s slabimi argumenti ne bodo nasedali in bodo odločni naprej.

"S pogajanji bomo prišli relativno daleč, če bo seveda volja. Pri vseh sindikalistih je precej volje, le Branimir Štrukelj je dajal premalo vtisa, da je na njegovem področju možen dogovor. Mi ne mislimo čakati v nedogled," je povedal. Prepričani so, da paket za uravnavanje javnih financ ni zadosten pogoj, ki bi Slovenijo pripeljal iz krize, je pa potreben. Opozoril je tudi, da se bo vlada prilagodila razmeram, ki bi nastale ob morebitnem referendumu. "V tem primeru bomo omilili ukrepe, ki nimajo podpore v javnosti, zlasti na socialnem in družinskem področju, po drugi strani pa zaostrili ukrepe v javnem sektorju, ki imajo podporo v javnosti," je dejal Vizjak.

Vlada je danes odločila še, da se regres za dopust pri javnih uslužbencih pri plači za april ne izplača. Današnji sklep vlade zgolj prelaga izplačilo. Zagotovo pa bo izplačan najkasneje do prvega julija, saj je to zakonsko določen rok.