Horvat, ki je zdaj samostojni svetovalec in dela za različna tuja podjetja, včeraj ni želel dajati nobenih izjav, ker preiskava zoper njega še traja. Je pa zatrdil, da ga kriminalisti včeraj niso obiskali. Preiskovalci so včeraj pustili pri miru tudi podjetje Oikos, ki naj bi s SVLR sklenilo sporno pogodbo o pomoči pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov. "Preiskavo so pri nas izvedli že lani, od takrat pa se niso več oglasili. Zame je zadeva za zdaj zaključena, zato je tudi ne bom komentiral," nam je pojasnil Anes Durgutović iz družbe Oikos.
Državni zbor je interventni zakon o razvojni pomoči pomurski regiji v obdobju 2010-2015 sicer sprejel zato, da bi v razvoju najbolj zaostali slovenski regiji pomagal ublažiti posledice gospodarske in finančne krize, hkrati pa je država tam želela ustvariti pogoje za razvojno dohitevanje drugih regij. Za spodbujanje konkurenčnosti je tako Pomurju namenila 33 milijonov evrov nepovratnih sredstev, še dodatnih 170 milijonov evrov pa naj bi Pomurje dobilo prek spodbujanja zaposlovanja, davčnih olajšav za vlagatelje, prednostne obravnave projektov pri kandidiranju za sredstva iz državnih programov in evropske kohezijske politike, vzpostavitve medpodjetniškega izobraževalnega centra in regionalnega gospodarskega središča, vlaganj v prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilskopredelovalne industrije ter infrastrukture za oskrbo regije s pitno vodo.
"Kljub slabi gospodarski moči v primerjavi s slovenskim povprečjem je pomurska regija v letu 2010 po prejemu državnih pomoči na četrtem mestu za osrednjo Slovenijo ter za savinjsko in podravsko regijo, po prejetju državnih pomoči na prebivalca pa na tretjem mestu. Zato smo Pomurci zadovoljni, da ob drastičnem krčenju proračunskih sredstev, namenjenih za spodbudo naložb v gospodarstvu, te niso zajele tudi izvajanja pomurskega zakona," opozarja predsednik pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan. Ob tem dodaja, da ta nepovratna sredstva najbrž niso dovolj velik magnet, da bi pritegnili v Pomurje slovenskega ali kakega tujega strateškega partnerja, je pa dovolj velik izziv za obstoječe pravne subjekte v tem prostoru, da realizirajo svoje projekte in s tem pridobijo novo tehnologijo, ki prinaša višjo dodano vrednost. "Tako bodo ohranili obstoječa delovna mesta in ustvarili tudi nekaj novih. Od štirih predvidenih ukrepov sta dva zgrešila namen in ju je treba revitalizirati. Kljub nekaterim nepravilnostim, ki naj bi se dogajale ob izvajanju zakona, in ob krčenju proračunskih sredstev je treba zakon realizirati, saj bomo le tako imeli nekaj možnosti za zmanjšanje zaostanka do drugih slovenskih regij," trenutno stanje v regiji opisuje Sobočan.
