Strah, stres in depresije
Kot obdobje "preloma" se kaže že leto 2008. Bolniške so na primer med letoma 2000 in 2008 stalno upadale. Leta 2008 je bilo na njihov račun izgubljenih 3,7 odstotka delovnih dni, zatem pa so začele naraščati. Leta 2010 je bilo zaradi njih izgubljenih 4,2 odstotka delovnih dni. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotavljajo, da je to povezano s prvim zamahom krize. Zanj je značilno, da ljudje v strahu pred izgubo dela v službi ostajajo tudi, ko so bolni, zato na koncu zbolijo resneje in so na bolniški dlje časa. Lani se je delež bolniškega dopusta umiril, tako kot leto poprej je bil 4,2-odstoten. Ljudje so na bolniške odhajali pogosteje, a so bile te krajše kot poprej. Na ZZZS spremembo povezujejo z drugim obrazom tako imenovanega prezentizma, ki spremlja krizo: po začetnem vztrajanju na delu za vsako ceno se strah pred odhajanjem na bolniško nekoliko zmanjša, zato pa dajejo delavci s hitrejšim prihodom nazaj na delo delodajalcu vedeti, da bolniške ne izkoriščajo. Namesto da bi bolniško potegnili do konca tedna, pridejo nazaj v službo že v četrtek ali petek.
Tudi pri samomorih se je trend obrnil po letu 2008, ko je bilo njihovo število najnižje v zadnjem desetletju (409). Nihanja so sicer precejšnja, a padca pod to številko ni bilo več: leta 2009 je bilo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) 448 samomorov, leto zatem pa 416. Po podatkih policije (ti so lahko nekoliko drugačni od končnih podatkov, ki jih zbere IVZ) je bilo lani 427 samomorov, do 7. aprila letos pa 76 samomorov.
Medtem ko se je število ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v zadnjem času precej zmanjšalo, je naraslo število samostojnih zavezancev za plačilo prispevkov, ki so jim zaradi dolgov "zamrznili" pravice v zdravstvu in imajo zato dostop le do nujnih storitev. Sredi leta 2009 je bilo v Sloveniji 4600 ljudi in po njih zavarovanih zakoncev, ki so imeli pravice zamrznjene najmanj eno leto, po zadnjih podatkih s konca lanskega septembra pa je bilo teh ljudi že 8018. Ti ljudje so vse pogostejši obiskovalci ambulant za nezavarovane, v katerih so še pred nekaj leti prevladovali brezdomci. Povečalo se je tudi predpisovanje antidepresivov: lani so zdravniki predpisali za dobro petino več dnevnih odmerkov teh zdravil kot leta 2008.
V obdobju negotovosti se sprva povečujejo predvsem duševne težave, povezane s stresom, nevroze in depresije, ugotavlja specialistka socialne medicine z IVZ Tatjana Kofol Bric. To na primer potrjujejo ugotovitve gorenjskih psihiatrov, ki so primerjali leti 2008 in 2009. V obdobju, ko so bila v težavah mnoga tamkajšnja podjetja, so se jim obiski zaradi stresnih motenj povečali za 46 odstotkov. Na IVZ ob tem ugotavljajo, da je dejavnik, ki preprečuje, da bi se zdravje prebivalstva v Sloveniji ob krizi hitro poslabšalo, kot se je to zgodilo v Grčiji, prav dostopno javno zdravstvo.
Revščina je največji sovražnik zdravja
Revščina je "največji sovražnik zdravja", dodaja predstojnica centra za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni na IVZ, Jožica Maučec Zakotnik. Revni imajo bolj nezdrav življenjski slog, več duševnih motenj, večkrat gredo v bolnišnico in prej umirajo. "Bojimo se lahko, da bo kriza povečala neenakosti v socioekonomskem položaju in s tem v zdravju. To prinaša višje stroške dela in višje stroške zdravstvene blagajne, kar bo cokla razvoja Slovenije," predvideva. Ob tem je kritična do koncentriranja varčevalnih ukrepov okoli mladih družin s predšolskimi otroki. Mnoge družine iz srednjega sloja se bodo z nalaganjem ukrepov namreč približale pragu revščine ali celo zdrsnile pod njega: "Kot opozarja Nobelov nagrajenec James Heckman, se vlaganje v ljudi družbi najbolj povrne, kadar vlaga v otroke v najzgodnejšem obdobju do vstopa v šolo."
Ker se bodo starši, da bi bili otroci čim manj prikrajšani, odpovedovali pri sebi, bo ogroženo tudi njihovo zdravje, pravi Maučec-Zakotnikova. Ljudje v takih okoliščinah sredstva porabijo, da preživijo: težje si na primer privoščijo zdravo in pestro prehrano. K temu je treba prišteti še učinke stalnega psihosocialnega stresa, ki dokazano povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in debelost. Kot dodaja, pa finančne stiske prinašajo tudi več prepirov v družinah, nezadovoljstva in zlorabe alkohola.
Pa odziv države na tveganje, ki ga kriza pomeni za zdravje ljudi? V letih 2008 in 2009 so v Cindi Slovenija, ki danes sodi pod okrilje IVZ, predlagali nacionalni program za ljudi, ki so izgubili delo. Kot pravi Maučec-Zakotnikova, je treba misliti na zdravje in poskrbeti, da se razlike ne bodo povečevale, ampak zmanjševale: "Ob izgubi dela so ljudje vsestransko ogroženi - finančno in psihično. S programom smo jim želeli pomagati pri obvladovanju stresa in reševanju težav. Program bi pomenil tudi podporo zdravemu življenjskemu slogu, ki v takšnih okoliščinah posebej ugodno vpliva na celostno zdravje, tudi duševno".
Program, ki bi lahko ublažil posledice vse večje brezposelnosti, na državni ravni dvakrat zapored ni dobil podpore. Tudi kakšnega drugega odgovora na nevarnost, da bodo prebivalci na račun krize v prihodnje slabšega zdravja, Slovenija doslej ni poiskala.
