Stavkovni odbor delavcev Filozofske fakultete je opozoril, da bi predvideno zmanjševanje sredstev za javne univerze vodilo v uvedbo šolnin, ki bi študij spremenile v privilegij premožnejših. Na ministrstvu so izrecno uvedbo šolnin v varčevalnih ukrepih sicer zanikali, je pa minister za izobraževanje Žiga Turk v ponedeljek glede uvajanja šolnin zaradi zmanjšanih sredstev na svojem blogu zapisal : "Vlada sili univerze in rektorje, da se obnašajo, kot se obnaša vsak krizni menedžer. Lahko znižujejo stroške, lahko pa v redne plače vključijo doslej posebej plačano delo na izrednem in podiplomskem študiju, delo za gospodarstvo ...“ V koalicijski pogodbi je pod točko 7.7 tudi zapisano, da bo študij, ki je financiran iz javnih sredstev "zagotovljen vsaj do 1. bolonjske stopnje, če bodo možnosti omogočale pa tudi 2. bolonjske stopnje.“
Glede na skrbi, ki jih je včeraj izrazil rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik, možnosti 2. stopnje najverjetneje ne bodo omogočale. Že v tiskani izdaji smo poročali, da bi varčevalni ukrepi vlade visokemu šolstvu in znanosti brez investicij zmanjšali sredstva za 71 milijonov evrov, visoko šolstvo samo pa bi ostalo brez 31 milijonov evrov. Univerza v Ljubljani bi ob sprejetju ukrepov letošnje dejavnosti morala izpeljati z 20 milijonov evrov manj sredstev za izobraževanje in 10 milijonov manj za raziskovalne dejavnosti. V lanskem letu je UL dobila 178 milijonov iz temeljnega stebra financiranja in 3 milijone za dodatne bolonjske programe, ki se letos izvajajo prvič, rektor UL Stanislav Pejovnik pa je pojasnil, da bi univerza v resnici rabila 22 milijonov evrov več, da bi nove bolonjske programe lahko tudi izvedli.
Bolonjski študenti brez 2. stopnje formalno manj konkurenčni
Probelm podiplomskega študija je deloma tudi v obliki njegovega izvajanja, saj mentorstva in predavanja na podiplomskih študijih do sedaj niso bila urejena v sklopu rednih obveznosti profesorjev, temveč so le-ti program izvajali na podlagi dodatnih honorarjev. Na slabost takšnega dela je bilo opozorjeno že med okupacijo Filozofske fakultete, dodatno težavo podiplomskim programom pa predstavlja tudi interventni zakon, ki prepoveduje podpisovanje novih podjemnih pogodb in izplačevanje avtorskih honorarjev v javnem sektorju.
Da vprašanje plačljivosti 2. bolonjske stopnje ni povsem nedolžno, postane jasno, ko primerjamo raven izobrazbe, ki jo po zaključenem študiju pridobijo študenti. Po starem programu je študent po opravljenem dodiplomskem študiju prejel 7. raven izobrazbe, z bolonjsko diplomo pa študent dobi raven 6/2, kar je po starem programu odgovarjalo visokošolskemu strokovnemu programu. Za 7. raven morajo bolonjski študenti namreč opraviti študij 2. stopnje. Tako bi se ob varčevalnih ukrepih zgodilo, da bo monogim diplomiranim študentom zaradi finančnih razlogov onemogočeno doseči isto raven izobrazbe, kot so jo v sklopu starega dodiplomskega programa prejeli le malce starejši kolegi, ki bodo zato vsaj formalno konkurenčnejši na trgu dela. Plačljiva 2. stopnja bi tako razkrila eno večjih težav, na katero so opozarjali mnogi že pred uvedbo reforme visokega šolstva.
"Javni sektor izvaja storitve, ki jih uporabljajo vsi"
Odbor delavcev FF je izrazilo tudi skrb, da varčevalni paket ogroža socialno državo. "Posledica bodo močno povečani izdatki družin in posameznikov za plačilo vrtcev, študija, zdravljenja in starostne oskrbe,“ so zapisali v izjavi, menijo pa tudi, da paket ruši kakovost vzgoje in izobraževanja v celoti in radikalno slabša pogoje znanstvenega in pedagoškega dela v visokem šolstvu. Stavkajoči so se pripravljeni pogajati o znižanju plač v javnem sektorju, zavračajo pa degradacijo pogojev in standardov dela in študija.
Nesprejemljivo se jim tudi zdi, da skuša država reševati krizo z zmanjševanjem sredstev za visoko šolstvo, ki „predstavlja naš kapital za vstop v prihodnost“. Nasprotujejo pa tudi oznaki, da je javni sektor parazitski potrošnik davkoplačevalskega denarja. "Javni sektor izvaja storitve, ki jih uporabljajo vsi prebivalci in prebivalke Slovenije,“ so zaključili v izjavi, med protestom na FF pa so na pobudo Boria A. Novaka ministru Turku zapeli tudi "Naša četica koraka“.
