Minister je v odgovoru Zupaniču dejal, da si na ministrstvu želijo konstruktivnega dialoga, "da so ves čas ponujali roko" ter zanikal, da kultura v skupnem ministrstvu nima zagovornika. Po njegovih besedah ima kultura zdaj še večjo težo, saj je skupno ministrstvo "težko petino proračuna".

Glede očitkov ignorance je dejal, da so se med drugim dvakrat sestali s predstavniki Javne agencije za knjigo RS in Slovenskega filmskega centra, ki so bili neposredno prizadeti pri rezanju sredstev. Poudaril je, da nova vlada deluje šele dva meseca, da delajo zelo intenzivno tudi na drugih področjih, da pa se ne izogibajo dialogu.

Pri prepovedi sklepanja avtorskih pogodb po njegovih besedah ne gre za prepoved pač pa za soglasje vlade. Strinja se, da je avtorska pogodba izjema, ker pokriva avtorsko delo. Vlada je potegnila ročno zavoro zgolj zaradi proračunskih sredstev. Niso si želeli, "da bi avtorji pričakovali izplačila, za katera potem v rebalansu ne bi bilo denarja".

Zupanič je v okviru točke, v kateri ministrstvu, pristojnemu za kulturo, očita ignoriranje svetovalne vloge NSK, med drugim opozoril, da jim niso posredovali osnutkov zakonov, ki se nanašajo na kulturo, ki jih morajo prejeti skladno z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

S prepovedjo sklepanja avtorskih pogodb je vlada po Zupaničevih besedah ogrozila ustvarjalni in socialni položaj 2500 samozaposlenih v kulturi in 500 samozaposlenih v medijih. Opozoril pa je tudi na to, da vladni sklep ni bil objavljen v uradnem listu in je zato, tako Zupanič, "po pravnih standardih neveljaven".

Minister Turk je med drugim dejal, da kultura pripada civilni družbi. Država lahko vzpodbuja k ustvarjalnosti, ne sme pa vsiljevati svojih idej. Opozoril je, da na ministrstvu niso zagovorniki finančnega kapitala ter da ne stojijo nasproti intelektualnemu oziroma kulturnemu kapitalu. Vendar je, kot je pojasnil, "merska enota za večino stvari evro". Zdaj je na vrsti interventni zakon, ki vsebuje ukrepe za hitre spremembe, v obdobju sistemskih rešitev pa si želi sodelovanja z NSK.

Turk je proti potiskanju kulture v muzejsko vlogo, saj se ji s tem prikrajša sodobna vloga. Izrazil je tudi skrb za slovenski jezik. Slovenščina mora po njegovih besedah ostati sporazumevalno sredstvo in simbolna vrednota. Med drugim je omenil tudi Nacionalni program za kulturo 2012-2015, ki je po njegovem mnenju v sedanji obliki preobsežen in zato strateško nerealen.

Glede varčevanja na področju kulture je poudaril, da je podvrženo enakim ukrepom kot vsa druga področja v javnem sektorju. Upa, da bo, "kot pri obrezovanju dreves", pozneje področje zacvetelo. S tem se je odzval na pripombo člana NSK Jožeta Vogrinca, da na področju kulture "ne gre za varčevanje pač pa jemanje in slabšanje pogojev, v katerih ustvarjalci delujejo".

Član NSK Mitja Čander pa je orisal stanje na področju kulture v zadnjih 20 letih. Po njegovih besedah je bil javni sektor ves čas privilegiran, obenem pa v organizacijski obliki za časom, kar danes ne omogočajo fleksibilnega projektnega dela. Modernizacija javnega sektorja se mu zdi zato potrebna. Sprašuje se, če bo vladna ekipa kos nalogi, da bo hkrati z rezi ponujala tudi rešitve. Po njegovih napovedih "bomo priča bliskovitemu procesu, hitropoteznemu šahu, ki ima lahko usodne posledice".

V drugem delu seje so na temo pomena umetnosti v družbi ter položaja scenskih umetnosti spregovorili filozof Valentin Hribar, sociologinja Neda Pagon in predsednica Združenih slovenskih gledaliških režiserjev Mateja Koležnik. Slednja je prebrala izjavo združenja in misel režiserja Mileta Koruna, ki ju bodo po sklepu NSK posredovali ministrstvu.