Kot je zapisal minister Turk, trditve, da naj bi fakultete na mesec izgubile 30 odstotkov sredstev, kar bi pomenilo črtanje večine materialnih sredstev in takojšnje odpuščanje zaposlenih, ne držijo. Postavka za visoko šolstvo se v proračunu zmanjšuje za 12 odstotkov, je zapisal Turk.
Prav tako je komentiral takojšnjo spremembo vseh razpisov, zmanjševanje število programov, katerih posledica naj bi bila, da bi na profesorja prišlo precej več študentov, normativi profesorjev pa bi se povečali. "Nekaj programov bi pa res kazalo optimizirati, združiti skupine, podobne predmete, predavanja istih vsebin na različnih smereh. Sicer se pa normativi večajo tudi drugje v izobraževalni vertikali, jih pa na univerzah ne bi bilo potrebno povečati, če bi prišlo do združitve in optimizacije programov," je pojasnil minister.
V interventnem zakonu ni niti besede o tem, da bi bili zasebna in javna fakulteta obravnavani enako. Tudi prepoved izplačevanja avtorskih honorarjev ni poseben ukrep ministrstva, ampak splošen ukrep za ves javni sektor, je še zapisal Turk.
Zanikal je tudi, da bi bila avtonomija univerze drastično prizadeta, saj bi vlada določala, za kateri program bi dala denar. Kot je zapisal minister, tega ukrepa v interventnem zakonu ni. Področje bo nekoč urejal zakon o financiranju visokega šolstva, ki financerju verjetno mora dati nek vpliv na to, katere študije bi država financirala, pravi.
Potem ko so rektorji slovenskih univerz konec tedna opozorili na varčevalne ukrepe, ki bodo ostro zarezali v visoko šolstvo, so na sestanku v soboto profesorji, sindikalisti in rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik napovedali drastične posledice. Menili so, da bi univerza, če bodo varčevalni ukrepi uveljavljeni, verjetno morala razglasiti insolventnost, nekatere fakultete bi izgubile mednarodne akreditacije, drastično bi bila prizadeta avtonomija univerze, verjetna bi bila uvedba šolnin za drugo bolonjsko stopnjo.
