Skupina bo odgovor oblikovala predvidoma do ponedeljka do 12. ure, nato ga bo morala potrditi še vlada. Kdaj bo to storila, Vizjak ni mogel napovedati, dejal pa je, da bodo sindikatom zagotovo odgovorili pred sredino stavko, verjetno v torek.

Na vprašanje, ali bi se lahko na pogajanjih sestali pred sredo, odgovarja: "Odgovorili bomo na stavkovne zahteve, nato pa pričakujemo pogajanja."

Vizjak se čudi, zakaj sindikati zavračajo pogajanja glede plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, ker da bi se lahko pogajali s pogajalsko skupino za usklajevanje predpisov s področja plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo, ki jo vodi Lidija Apohal Vučkovič. "Čudim se, da se nočejo pogajati okoli tega in da hočejo širiti pogajanja na vse ostale teme," pravi Vizjak.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je danes napovedal, da bo na ponedeljkovi novinarski konferenci javno pozval ministra Vizjaka k takojšnjemu začetku pogajanj o stavkovnih zahtevah.

Za sredo napovedana ena večjih stavk v zgodovini države

Zaradi varčevalnih ukrepov, ki sicer javne uslužbence spravljajo na ulice povsod po Evropi, bo v sredo ena večjih stavk v zgodovini države, javni uslužbenci pa po večjih slovenskih mestih pripravljajo tudi protestne shode. Hkrati se bodo med vlado in sindikati nadaljevala pogajanja, a je malo verjetno, da bodo obrodila sadove in preprečila stavko.

Varčevanje za stabilizacijo javnih financ je vlada premiera Janeza Janše napovedala že ob nastopu funkcije, ko je bilo tudi jasno, da bo ena njenih prvih nalog priprava rebalansa letošnjega proračuna. Prva izhodišča ukrepov za uravnoteženje javnih financ je socialnim partnerjem predstavila na seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Znižanje stroškov dela v javnem sektorju

Pretežni del prihrankov v višini več kot 800 milijonov evrov vlada namerava zagotoviti z znižanjem stroškov dela v javnem sektorju. Tako je med drugim predlagala znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem za 15 odstotkov in neizplačilo regresa za letošnje leto.

Ukrepi so sicer predvideli tudi znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka in letnega dodatka za upokojence. Vlada je med številnimi ukrepi predvidela tudi ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka in spremembo normativov v šolstvu.

Tovrstni ukrepi so po mnenju vlade nujni za uravnoteženje javnih financ, poleg tega pa naj ne bi prizadeli socialno najšibkejših. Vladna stran je tudi zagotovila, da je pripravljena na pogajanja s sindikalno stranjo in z njo doseči kompromis.

Premalo časa za analizo

Čeprav je vlada zatrdila, da bo vse ukrepe uskladila s socialnimi partnerji, so ji zlasti predstavniki delojemalske strani očitali, da jim je dala premalo časa za analizo. Predlagani varčevalni ukrepi bodo po njihovi oceni najbolj prizadeli socialno najšibkejše in so krivični do javnih uslužbencev, zato je zavrelo tako v sindikatih javnega kot zasebnega sektorja.

Sledilo je nekaj krogov pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih na področju plač, a pogajalci bistvenega zbližanja stališč niso dosegli. Vladna stran je sicer svoje predloge nekoliko omilila in na koncu predlagala znižanje mase plač v javnem sektorju za deset odstotkov, hkrati pa bi se z julijem izplačala tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij. Plače javnih uslužbencev bi se tako letos v povprečju znižale za 7,5 odstotka.

A sindikati na takšno rešitev niso pristali, pri svojih protipredlogih pa niso bili povsem usklajeni. Tako je del sindikatov predlagal, da bi poleg odprave plačnih nesorazmerij s 1. julijem maso za plače znižali za tri odstotke. Po drugem predlogu pa bi zamrznili plače.

Od 32 sindikatov jih je stavko napovedalo 23

Vlada je nato v parlamentarno proceduro vložila predlog rebalansa letošnjega proračuna, ta teden pa še zakon za uravnoteženje javnih financ. Predvidela je povprečno znižanje plač javnih uslužbencev za 7,5 odstotka, sicer pa so varčevalni ukrepi ostali enaki.

Sindikati javnega sektorja so se medtem začeli pripravljati na stavko, ki bo 18. aprila. Od 32 sindikatov javnega sektorja je stavko napovedalo 23 sindikatov, še eden pa se bo stavki pridružil, a je ne bo izvajal.

Sindikati tokrat nastopajo enotno in so združeni v koordinaciji stavkovnih odborov. Od vlade zahtevajo, da umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ohrani dosežene standarde kakovosti javnih storitev ter da ne odpušča in znižuje plač javnih uslužbencev.

V sredo bodo delo prekinili zaposleni v večini šol, vrtcev, fakultet, zdravstvenih domov, bolnišnic, lekarn, socialnih zavodov, stavki pa se bodo pridružili tudi policisti, cariniki, gasilci ter veterinarji. Vrata bodo zaprli tudi v nekaterih kulturnih ustanovah, kot so knjižnice, galerije in muzeji.

Pravica do stavke je sicer za nekatere poklice omejena. Tako bodo policisti dolžni varovati življenja, osebno varnost ljudi in premoženja, ne bodo pa denimo izrekali glob za prekrške. Tudi zdravstveni delavci - večina zdravnikov sicer ne bo stavkala - bodo morali zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo.

Med 80.000 in 90.000 stavkajočih

Večina šol, vrtcev in fakultet pa bo v sredo zaprta. Natančen potek stavke bodo sicer v posameznih sindikatih dokončno določili predvidoma v ponedeljek.

Koliko od 150.000 zaposlenih v javnem sektorju bo stavkalo, še ni mogoče napovedati, po ocenah pa naj bilo stavkajočih med 80.000 in 90.000. Natančno število stavkajočih bo znano v sredo zjutraj, ko bodo sindikati sporočili, koliko javnih uslužbencev dejansko stavka.

Tokratna stavka bo sicer druga splošna stavka javnega sektorja v zgodovini samostojne Slovenije in po ocenah tudi najmnožičnejša. Leta 2010 je namreč stavkalo okoli 80.000 javnih uslužbencev.

Za sredo so poleg tega napovedani tudi protestni shodi, ki se bodo pet minut do 12. ure začeli v večjih mestih oziroma vseh 11 mestnih občinah. V Ljubljani bo shod potekal pred poslopjem vlade, vendar jih predstavniki vlade ne bodo slišali, saj se bodo ta dan odpravili na delovni obisk ptujske in ormoške regije. Javnim uslužbencem se bodo na protestih pridružili še v nekaterih drugih sindikatih.

Čeprav je vlada rebalans proračuna in zakon za uravnoteženje javnih financ - njegovo besedilo bo objavljeno v ponedeljek - že posredovala v državni zbor, pa vrata za pogajanja še vedno ostajajo odprta. Tako bi lahko prišlo do sprememb predlogov varčevalnih ukrepov tudi v DZ, če bi vlada in sindikati dosegli kakšne dogovore.

Kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, še ni jasno, saj je prišlo do zapletov zaradi vprašanja, katera stran mora poslati vabilo na pogajanja. Poleg tega sindikati javnega sektorja še niso dobili predloga zakona o uravnoteženju javnih financ, vlada pa še ni oblikovala stališč do stavkovnih zahtev.

Medtem ko koordinacija stavkovnih odborov sindikatov, v kateri je združenih 24 sindikatov javnega sektorja, začetek pogajanj o stavkovnih zahtevah pričakuje najpozneje v ponedeljek, minister za delo Andrej Vizjak, ki vodi pogajalsko skupino vlade, predvideva, da se bosta pogajalski strani sestali predvidoma v sredo.